Primerjava: Šarec v prvega pol leta popravljal kadrovske napake drugih, Cerar pa - svoje

Vlada Marjana Šarca z včerajšnjim sprejetim odstopom ministra za okolje in prostor Jureta Lebna po številu zamenjav na prvi pogled res skorajda sledi svojemu predhodniku (in sedanjemu zunanjemu ministru) Miru Cerarju.

Vendar so med načinom dela in sprejemanja odločitev Marjana Šarca in Mira Cerarja tudi velike razlike.

Cerar je namreč v prvih šestih mesecih mandata moral zamenjati celo štiri ministre ali ministrice svoje vlade (tri od tega zaradi napak), pri čemer so bili vsi zamenjani iz njegove stranke SMC.

Šarec pa je zaradi napak zamenjal tri ministre - vendar so bili vsi iz vrst drugih koalicijskih strank, in ne LMŠ.

Prvi zamenjani minister Cerarjeve vlade, ki je zaprisegla 18. septembra 2014, je bil Jožef Petrovič.

Petrovič, ki je bil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, je odstopil zaradi vpletenosti v kartelne dogovore med DZS, Mladinsko knjigo in Extra Lux za posle z javno upravo, s čimer so po mnenju Agencije RS za varstvo konkurence ta tri podjetja kršila zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Nepreklicno je odstopil 17. oktobra, medtem ko se je njegov mandat formalno končal 28. oktobra.

Naslednja ministrica, ki je odšla iz Cerarjeve vlade, je bila Violeta Bulc. Bulčeva, ki je bila neresorna ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko do 29. oktobra 2014, je odšla iz vladnih vrst na visok položaj, saj je zasedla mesto med člani Evropske komisije, pristojna za promet.

Tretja ministrica predhodne vlade, ki je bil zamenjana v prvih šestih mesecih vladnega mandata, je bila Stanka Setnikar Cankar. Njen mandat na čelu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je uradno končal 6. marca 2015, pri čemer je svoj odstop ponudila zaradi avtorskih honorarjev, ki jih je prejela kot profesorica oz. dekanja Fakultete za upravo.

Še več, ugotovljeno je bilo, da je bila v preteklih letih rekorderka po izrednih zaslužkih, plačanih iz proračunskega denarja, zato je odstopila 6. marca 2015.

Takoj zatem je tedanji predsednik vlade Miro Cerar sporočil, da je za novo ministrico za izobraževanje, znanost in šport predlagal poslanko SMC-ja Klavdijo Markež. Kot je takrat ocenil Miro Cerar, je kandidatka Klavdija Markež pri svojem "dozdajšnjem delu pridobila bogate izkušnje tako na področju izobraževanja kot na področju povezovanja izobraževalnega procesa s potrebami v gospodarstvu, zaradi česar jo je tudi predlagal kot primerno kandidatko za ministrico za izobraževanje, znanost in šport."

Toda kmalu zatem je Markeževa že - odstopila in to zaradi plagiata. Njena magistrska naoga je bila namreč v veliki meri plagiat diplome drugega študenta.

Iz SMC so po razkritjih v medijih namreč 2. aprila 2015 sporočili, da je "mag. Klavdija Markež predsedniku vlade ponudila odstop, ki ga je premier sprejel. Strinjala sta se, da je domnevno sporno avtorstvo njene magistrske naloge – zaradi ujemanja precejšnjega dela njene magistrske naloge z diplomsko nalogo drugega študenta – nedopustno dejanje. Njena odločitev, ali se bo vrnila kot poslanka v Državni zbor, za zdaj še ni znana. Predsednik vlade in poslanska skupina sta Markeževi predlagala, da se odreče tudi poslanskemu mandatu."

Kmalu zatem je odstopila tudi kot poslanka.

Nekdanja ministrica in bivša poslanka Cerarjeve stranke SMC, si je nato spremenila tudi priimek in ima danes novo funkcijo - je namreč direktorica Turistično gostinske zbornice Slovenije.

Ta plaz zamenjav in odstopov pa se je nato samo še nadaljeval, vse do odstopa Mira Cerarja.

"Po slabih dveh letih več kot tretjine prvotnih ministrov ni več v vladi, dodatnih menjav po počitnicah ni mogoče izključiti," je 14. julija 2016 zapisalo Delo. Pri tem je strankarsko gledano položaje v prvih dveh letih vlade Mira Cerarja izgubilo največ ministrov iz vrst SMC – kar pet.

Po eden pa je bil iz kvot obeh manjših koalicijskih partnerjev.

Podobno, vendar tudi drugače je sedaj v primeru Šarčeve vlade.

Šarčevih ministrov med zamenjanimi ministri namreč (še?) ni. 

Prvi minister Šarčeve vlade (prisegla 13. septembra 2018), ki se je moral posloviti od svojega mandata, je bil minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Marko Bandelli.

Bandelli, ki je prihajal iz kvote SAB, je odstopil 13. novembra 2018 zaradi neprimerne komunikacije in zlorabe modre luči v službenem avtomobilu.

Sedaj se nahaja v poslanskih klopeh.

Že v letošnjem letu je 28. januarja svoj odstop ponudil minister za kulturo Dejan Prešiček, in sicer zaradi očitkov o mobingu uslužbenca, ki je storil samomor, (kar je Prešiček sicer zanikal), kot tudi zlorabe uradnega položaja (kar je priznal). Tudi ta minister ni prihajal iz vrst Šarčeve LMŠ, ampak koalicijske SD, pri čemer vse do danes še niso ustoličili naslednika.

Kot tretji, ki je moral zapustiti vlado še pred iztekom prvega polletja, je že omenjeni Jure Leben, katerega odstop je sprejel Šarec in prihaja iz Cerarjeve SMC.

Za Lebna odstop iz visoke državne funkcije ni novost, saj je že v času Cerarjeve vlade odstopil z mesta državnega sekretarja na istem ministrstvu zaradi lažnega predstavljanja za magistra znanosti. Da ne omenjamo, da je za nikoli doseženi naziv prejemal dodatek k plači.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali bo Marjan Šarec, ki vsaj preko merjenja javnega mnenja uživa visoko naklonjenost državljanov, ponovno sledil zgledu svojega predhodnika (in sedaj podrejenega) Cerarja?

Vendar vsaj za zdaj nič ne kaže na to, saj je Cerar najmanj v primeru ministrov Jožefa Petroviča in Stanke Setnikar Cankar (odstop Bulčeve ni bil posledica napake, pač pa zamenjave funkcije) popravljal slabe kadrovske izbire samega sebe, medtem ko Šarec na izbor ostalih ministrov tudi zaradi manjše moči svoje stranke praviloma ni mogel vplivati in je v primeru ministrov Bandellija, Prešička in Lebna zgolj popravljal kadrovske napake partnerjev iz drugih koalicijskih strank.

Lebnu je prav tako potrebno priznati, da je na svojem področju dela - kljub napačnem ravnanju v "primeru maketa" - večkrat (Petišovci, kopičenje odpadkov itd.) pokazal odločnost in delovnost.

Še zmeraj pa je nejasna usoda državnega sekretarja v Šarčevem kabinetu, zadolženega za šport, Petra Vilfana, ki se je prav tako znašel v preiskavi zaradi očitkov o davčni utaji, saj se še vedno čaka na odločitev preiskovalnih organov.

Vendar gre tudi v tem primeru le za funkcijo sekretarja, ne pa za mesto ministra.