REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Odvetnik Miha Kunič: »Trenutno vsi dokazi kažejo, da je dr. Novič ubil dr. Jamnika!«

Odvetnik Miha Kunič: »Trenutno vsi dokazi kažejo, da je dr. Novič ubil dr. Jamnika!«Miha Kunič, Stephan, Novič

V zvezi s predlogom odvetnika Mihe Kuniča, ki je zahteval izločitev, discipliniranje in prepoved opravljanja dela za sodnega izvedenca dr. Mitjo Štularja, smo odvetniku Kuniču, ki v »primeru Novič« zastopa Tatjano Skubic Jamnik zastavili tudi več vprašanj, v povezavi z njegovimi navedbami v dopisu, ki ga je poslal pravosodni ministrici Andreji Katič, kot tudi v zvezi s potekom tega zelo odmevnega procesa nasploh.

V nadaljevanju objavljamo njegove odgovore.

Njegov celoten, daljši odziv na naše poročanje o tej zadevi pa si lahko preberete v priloženi priponki, spodaj.  

Kako se je ministrica Andreja Katič odzvala na vašo zahtevo ?

Najprej poudarjam, da nikoli nismo podali zahteve, temveč le predlog, ki je po sami naravi in določilih ZSICT pobuda!

Ministrica Katičeva se ne naš predlog ni odzvala.

Ministrica Katičeva se ne naš predlog ni odzvala, temveč smo prejeli obvestilo ministrstva, da skladno s 34. členom ZSICT aktivnosti zoper sodnega izvedenca (še) ne bodo izvajali – saj zadeva še ni pravnomočno razsojena.

Ali ste zahtevo za izločitev sodnega izvedenca dr. Mitje Štularja podali že ob njegovem imenovanju oziroma ali ste v okvirju sodišča poskušali doseči njegovo izločitev/odvzem pravice za opravljanje dela?

Predlog za razrešitev dr. Mitje Štularja smo podali kmalu po njegovem imenovanju z dne 3.1.2019 in sicer dne 11.2.2019 oz. takoj ko smo izvedeli za razloge za njegovo izločitev. Mnenje pa je dr. Štular podal dne 20.2.2019.

Skladno z določili Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) na kateremkoli sodišču v kateremkoli postopku ni mogoče doseči, da bi se sodnemu izvedencu odvzelo licenco in pravico za odvzem opravljanja dela. Postopek je jasen (zgoraj opisan) in ravnali smo skladno z določili ZSICT in le podali predlog oz. pobudo, da (ko bo postopek pravnomočno zaključen) ministrstvo izvede ustrezen postopek, po njihovi lastni presoji.

Radonjić, Štular in discipliniranje
Okrožni sodnik Zvjezdan Radonjič, Mitja Štular in zahteva za njegovo »discipliniranje.«

Ali ne bi bilo pravilneje, da bi zahtevo za izločitev sodnega izvedenca oškodovanka naslovila na sodno vejo oblasti in ne na izvršno vejo, konkretno, na ministrico za pravosodje?

Ne. Določila Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT) so jasna. Takšnega postopka stranka konkretnega postopka ne more pričeti, vendar lahko le da pobudo upravičenemu predlagatelju. Eden izmed upravičenih predlagateljev je tudi Ministrstvo za pravosodje, ki sicer na prvi stopnji (skladno z določili Zakona o upravnem postopku) vodi ta postopek. Sodni izvedenec pa lahko (če se z odločitvijo organa prave stopnje ne strinja) sproži upravni spor po določilih Zakona o upravnem sporu in s tem doseže sodno kontrolo zakonitosti odločbe ministrstva za pravosodje. 

V svoji zahtevi navajate, da Google neprestano zbira osebne podatke vseh, ki imajo mobilne telefone. Zakaj potemtakem niste zahtevali, da preiskovalni organi s pomočjo Googla najprej ugotovijo, kdo vse je bil v bližini mesta zločina in šele nato pridobijo podatke tistih, ki so najverjetnejši storilci? V sedanjem primeru pa je bil Milko Novič najprej določen za krivca, nato pa se naknadno iščejo podatki o tem, ali je res bil ali ni bil na kraju zločina, kjer mora obtoženi dokazovati negativna dejstva. Se vam to ne zdi proceduralno sporno?

Upam, da se lahko vsi strinjamo, da le Google ve, katere vse podatke zbira in kako jih zbira. Tako slovenski sodni izvedenec ne more vedeti, ali ta družba podatke za ta konkretni mobilni aparat ima in kako kvalitetni so ti podatki. Iz strokovnih člankov pa lahko razberemo, da Google zbira lokacijske podatke posameznega uporabnika mobilnega aparata in to na aktiven in pasiven način. Le odgovor Googla bi lahko dal ta pojasnila, ko in če bi ga prejeli.

V drugem delu vprašanja pa je potrebno razlikovati tri pomembe faze kazenskega postopka. Vaš vir očitno ni bil natančen.

Prva faza postopka je policijsko delo. Policija mora iskati potencialne osumljence kaznivega dejanja, nato preveriti njihov alibi (jih iz preiskave eliminirati) in nato najti osumljenca. Šele ko se v takem postopku zbere dovolj dokazov zoper konkretnega posameznika, se lahko policijska preiskava osredotoči na posameznika.

Iz strokovnih člankov lahko razberemo, da Google zbira lokacijske podatke posameznega uporabnika mobilnega aparata in to na aktiven in pasiven način. Le odgovor Googla bi lahko dal ta pojasnila, ko in če bi ga prejeli.

Druga faza postopka je sodna preiskava in tretja faza postopka je glavna obravnava.

Iz vašega vprašanja pa je razvidno, da mešate dve zadevi in sicer iskanje potencialnih storilcev preko podatkov o mobitelih, ki so se priklapljali na določeno bazno postajo po njeni lokaciji kaznivega dejanja in to v fazi policijskega dela in konkreten dokazni predlog, ki je vezan le na mobilni aparat dr. Noviča in to le za zelo omejeno časovno obdobje. Vi sprašujete za postopek eliminacije osumljenih, a v fazi policijske preiskave. V primeru, da bi policija na takšen način zbirala podatke, bi se s tem posegalo v pravice tretjih, upoštevaje dejstvo, da morajo biti za tako zbiranje podatkov zelo utemeljeni razlogi (npr. najhujša kazniva dejanja npr. teroristični napadi itp)!

V konkretni zadevi pa je bil najprej dr. Novič eden izmed osumljenih. Zato je bil pozvan, da naj pristane na odvzem sledi strelca (iskanje GSR delcev). Test je bil narejen cca 23h po streljanju. Šele, ko se je izkazalo, da je imel g. Novič na rokah sledi strelca, je s tem stopnja suma narasla do te mere, da je bil izkazan utemeljen sum, da naj bi dr. Novič izvedel očitano kaznivo dejanje. Zaradi tega je bila narejena hišna preiskava (na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika), ki je tehtal med posegi v pravice dr. Noviča in do tedaj zbranimi dokazi. Tekom hišne preiskave je bila zasežena tudi jakna (na kateri je najmanj 222 GSR delcev), računalnik, telefon itp. 

Šele nato je bila izdana nova odredba preiskovanega sodnika (ta je ponovno opravil tehtanje posegov) s katerim so bili pridobljeni komunikacijski podatki o Novičevem računalniku, mobilnem aparati itp.).

Geofencing - geografska ograja
Kako deluje »geografsko omejevanje« gibanja mobilnih telefonov? Vir ilustracije: https://webengage.com/blog/what-is-geofencing/

Nato so se zbirali še drugi dokazi.

V primeru dr. Noviča je bilo tako najprej cca 11 osumljencev, vendar so imeli vsi ostali alibi. Do dr. Noviča se ni prišlo po metodi, po kateri sprašujete, in ta bi bila lahko sporna – vendar sta to dve različni stvari.

Sedaj, ko je izkazan utemeljen sum, da naj bi dr. Novič izvršil kaznivo dejanje, je bil predlog, da se le za aparat dr. Noviča pridobi podatke o tem, kje se je ta aparat nahajal (in od nikogar drugega) in še to le za čas tik pred in tik po umoru dr. Jamnika. S takšno odredbo pa se ne posega v pravice naključnih oseb, katerih mobiteli bi se priključili na določeno bazno postajo.

Seveda bi moralo že slovensko sodišče opraviti tehtanje, ali gre za dovoljen poseg, tako kot pri vseh preiskavah, kjer se posega v kakršnekoli pravice, kateregakoli osumljenega pred slovenskimi sodišči! Glede na to, da v prvem sojenju tega dokaznega predloga ni nihče podal (seveda je med tem tehnologija napredovala in hkrati tudi zavest katere podatke tehnološki velikani zbirajo) je bil ta dokazni predlog podan sedaj. Okrožni sodnik Radonjič bi tako po mojem mnenju moral narediti tehtanje, ali je to dovoljen poseg v pravice dr. Noviča in s tem bi moral zagotoviti, da bi bil to zakonito pridobljen dokaz, tako kot to storijo prav vsi drugi sodniki v vseh drugih dokaznih predlogih strank v vseh drugih kazenskih postopkih v RS. Kot rečeno, stranke lahko predlagajo izvedbo dokaza, sodišče pa mora presoditi ali je izvedba takšnega dokaza zakonita ali ne.

Glede na to, da se dr. Noviču očita, da je drugemu vzel življenje in mu grozi do 30 let zapora, bi bil to le eden izmed zbranih dokazov, pa je jasno, da očitek in teža kaznivega dejanja dovoljujeta takšen poseg v pravice dr. Noviča.

Odgovorim z retoričnim vprašanjem in sicer, ali je res Google podatke mobilnega aparata dr. Noviča zbiral in ali jih je res zbiral nezakonito? Sodne prakse na to temo v RS nisem zasledil in z njo nisem seznanjen.

Dodajam, da s tem dr. Noviču ne bi bilo potrebo dokazovati, da ga tem ni bilo, kot se to navaja. Ravno obratno, če dr. Novič tam ni bil, potem drugačnih podatkov, kot to, da je bil mobitel doma, ni moč pričakovati. S tem bi dokazoval svoj alibi, da je bil doma. Zakaj torej obramba takšnemu dokazu nasprotuje in zakaj sodnik sedaj celo trdi, da se s tem, ko se predlaga, da se ta  dokaz izvede (pri tem, da mora seveda opraviti tehtanje posega in zagotoviti zakonitost izvedenega dokaza), nanj nedovoljeno pritiska?

Seveda se tehnologija spreminja in tudi sodna praksa. Praksa pa se oblikuje le, če se sodišču podajo predlogi, da naj o tem odloča. Ali je torej podajanje predlogov in vlog sodišču nedovoljen poseg? Ravno obratno. Absurdno je stališče, da je vlaganje pobud, predlogov itp. s strani strank in njihovih odvetnikov pritisk na sodišče, saj se s tem le zagotavlja, da sodišče opravi svoje delo! 

Ali se vam ne zdi, da bi bilo pridobivanje podatkov od Googla, v kolikor jih je zbiral nepooblaščeno,  brez pristanka lastnika telefona, tudi ustavno sporno in odpira pot k nevarnim zlorabam osebnih podatkov, če bi bila ta pot razglašena za zakonito? 

Odgovorim z retoričnim vprašanjem in sicer, ali je res Google podatke mobilnega aparata dr. Noviča zbiral in ali jih je res zbiral nezakonito? Sodne prakse na to temo v RS nisem zasledil in z njo nisem seznanjen. Sem pa čital prakso Vrhovnega sodišča ZDA in tam je takšno zbiranje podatkov zakonito. V vsakem primeru pa mora sodišče glede na okoliščine konkretnega primera, že zbrane dokaze, stopnjo suma in vsebino predloga opraviti tehtanje posega v pravice posameznika. Tega pa okrožni sodnik Radonjič ni opravil, saj se je postavil na stališče da Google teh podatkov nima – poleg tega pa je izvedencu telekomunikacijske stroke zaupal tolmačenje splošnih pogojev Googla – pa niti ne vemo, ali se je dr. Novič z njimi strinjal (in s katero verzijo) ali ne (saj se tudi tega podatka od Googla ni pridobilo). Šele če bi te podatke Okrožni sodnik Radonjić pridobil, potem bi lahko presojal, ali je Google zbiral podatke zakonito ali ne, in, če so bili podatki pridobljeni nezakonito, ali je kršitev takšna, da bi jih bilo potrebno iz spisa izločiti. Sodnik Radonjič bi seveda to lahko naredil in torej pridobil podatke o tem, ali dr. Novič pristal na splošne pogoje poslovanja Googla, ali je ta zbral podatke, ki so bili pridobljeni skladno s temi splošnimi pogoji in če bi ocenil, so nezakonito pridobljeni bi zbrane podatke iz spisa izločil in se seveda v nadaljevanju tudi sam izločil iz nadaljnje obravnave, ker bi se seznanil z dokazi, ki bi bili za dr. Noviča obremenjujoči– kar je ustaljena sodna praksa. Tu pa trčimo v nasprotje ravnanj samega okrožnega sodnika Radonjića, ki je v zadevi Su 122/2019 smiselno trdil, da je le on tisti, ki lahko pošteno sodi dr. Noviču. Če bi torej pridobival podatke za katere se izkaže, da so pridobljeni nezakonito, bi se moral iz nadaljnjega sojenja izločiti, česar pa očitno ni mogel storiti, če pa je po njegovem subjektivnem prepričanju edini, ki lahko dr. Noviču izreče pošteno sodbo, upoštevaje njegove zgoraj citirane navedbe v zadevi Su 122/2019.

Radonjić in Pogačnik
Radonjić in Pogačnik

Ta poseg je torej le eden izmed posegov države v vse telekomunikacijske podatke. Glede na to, da se ne zahteva pridobitev podatkov o dejanski komunikaciji, temveč le podatke o lokaciji mobitela za zelo omejeno obdobje, ocenjujem, da v konkretnemu primeru to ustavno pravno ni sporno in je tak poseg v pravice dr. Noviča upravičen.  

Ker se podatki niso pridobili, je vse ostalo le na ravni špekulacije in očitkov, da sem želel nedovoljeno vplivati na sodnika – pa je že 13 strokovnjakov ocenilo drugače!

Iz vaše zahteve izhaja, da je sodelovanje sodnikov ali sodnih izvedencev v okviru civilno-družbenih gibanj, javnih manifestacijah ali članstvu v različnih društvih mogoče enačiti s članstvom v političnih strankah. Katere civilno-družbene organizacije, manifestacije ali gibanja so po vaši oz. oceni takšne, da jih je mogoče opredeliti kot (prikrite?) politične stranke in katere ne?

To vprašanje presega konkreten primer in moje osebno stališče za to zadevo ni relevantno. Priložil sem vam konkreten sklep o izločitvi dr. Štularja iz drugega postopka in kakšen je videz nepristranskosti po sodni praksi. Trdno sem prepričan, da je bil objektiven videz nepristranskosti dr. Štularja v konkretnem primeru kršen. Upam, da vam je vaš vir predložil vse v spis vložene članke in dokumentacijo iz katere to izhaja. Če jih ni, vam jih lahko dodatno posredujem. Zlasti je pomembno vprašanje, zakaj sodnik ni dovolil vprašanj glede objektivne in subjektivne pristranskosti sodnega izvedenca, sedaj pa očita, da se je nanj izvajal nedovoljen pritisk – če pa naj spisa – po njegovih lastnih izjavah naj ne bi poznal?! 

Zgoraj sem pa že navajal izločitev izvedenca v zadevi Trenta. Ravnanje sodišča je bilo tedaj pravilno, primerno in zakonito in tako tako ravnanja okrožnega sodnika Radonjića odstopajo od ustaljene sodne prakse, saj je bil porušen videz nepristranskosti. 

Miha Kunič in lokacija
Odvetnik Miha Kunič je prepričan, da bi določanje geo-lokacije Novičevega mobilnega telefona v tem primeru lahko bilo ključnega pomena.

V svoji zahtevi se pozivate na avtorja strani Slo-tech in g. Schmidta kot na avtoriteto, ki dokazuje, da Google odločilne podatke ogibanju Noviča na dan zločina res ima. Toda v članku, na katerega se sklicujete, je zapisano tudi to:"Google se je na poročilo odzval z izjavo, da je hudo zavajajoče, ker da ga je raziskavo naročila lobistična skupina, napisal pa ga je izvedenec, ki v sporu med Oraclom in Googlom zastopa interesa prvega." To pa kaže, da gre za sporne navedbe, ki niso potrjene niti s strani Googla ali kakšne druge nepristranske institucije. Vendar pa tega v svoji zahtevi ministrici Andreji Katič niste razkrili. Zakaj ne?

Vaša trditev ni resnična! Članek z vsemi prilogami sem priložil in prepričan sem, da ima ministrstvo dovolj znanja, da članke prečita. Da je temu tako izhaja iz tč. 1 in 2 predloga – rubrika Dokazi in vsi ti dokazi so bili ministrstvu za pravosodje priloženi! Glede na to, da gre le za pobudo oz. predlog po ZSICT je jasno, da bo moralo ministrstvo po pravnomočno zaključenem sodnem postopku vsebino navedb in predloženih dokazil samo preučiti – če pa samo nima dovolj znanja, mora skladno z ZSICT vprašati za mnenje strokovni odbor. Bistvo pobude je, da je v tem članku navedeno, da Google lokacijske podatke zbira, kar izhaja tudi iz članka vašega brata, vendar je dr. Štular pod prisego na sodišču dejal, da Google v zadevi Novič teh podatkov nima! Ali pa to res, če pa iz članka izhaja, da obstaja možnost, da Google te podatke ima – to je bistvo pobude. Tako utemeljujem pobudo, skladno s ZSICT, da teh pomislekov in ugotovitev člankov dr. Štularja, da Google zbira podatke tudi mimo navedenih objav, ni delil s sodiščem. Okrožni sodnik Radonjić pa bi se nato lahko odločil, kako bo ukrepal, npr. s tem, da bi ugodil našemu dokaznemu predlogu s postavitvijo novega izvedenca ali da bi neposredno povprašal Google.

Znanih je več primerov, ko so s pomočjo "geofencinga" v ZDA ujeli domnevne zločince, ki pa niso bili pravi. Vam je znano, da tudi ta metoda ni popolnoma brez napak?

Iz članka: https://webengage.com/blog/what-is-geofencing/ povzemam: »How does location tracking work? (angleški odlomek izpuščen, celoten članek pa je dostopen na povezavi, op.ur.)

Jasno je, da je termin geofencing zelo širok  - in ravno zaradi tega je  naloga sodišča, da se opredeli do tega, kako se je lokacija posameznega mobilnega aparata določila oz./in s kakšnim načinom zajetja podatkov in odloči ob primerjavi z drugimi dokazi sodnega spisa in tako preverja, ali obtožba zdrži ali ne.

Glede na zagovor dr. Noviča, da je bil z mobitelom doma, bi bil dokaz o tem, kje se je tedaj nahajal njegov mobitel, lahko pomemben.

V konkretni zadevi je več vrst in tež dokazov, na katerih je temeljila obsodilna sodba sodnice Koleta (predlagam, da jo preberete) in Višjega sodišča v Ljubljani. Sodniki so torej presodili, da je bilo že brez lokacijskih podatkov dovolj dokazov, da se dr. Noviča obsodi. Glede na zagovor dr. Noviča, da je bil z mobitelom doma, bi bil dokaz o tem, kje se je tedaj nahajal njegov mobitel, lahko pomemben.

Glede na to, da operirate le z eno listino (izmed vsaj 7 vlog in dokaznih predlogov, ki sem jih podal na sodišče) povsem izven konteksta sprašujete, kot da bi bili ti podatki ključni – se pa strinjam, da so lahko pomembni. A kot sem dejal, stranke predlagamo, sodišče dokaze izvaja – in tega g. Radonjić iz meni neznanih razlogov ni izvedel. Do pridobljenih podatkov bi se lahko kasneje opredelil, skupaj z oceno drugih dokazov.

Tako se lahko vsi vedno strinjamo, da velja načelo, da se je motiti človeško in da je možno čisto pri vsaki metodi narediti napako. Ravno zaradi tega pa mora sodišče pri izvajanju dokazov za vsak dokaz preverjati, vir in zanesljivost takšnega dokaza. Da se vrnem h dr. Štularju, zakaj okrožni sodnik Radonjić ni dovolil vprašanj o njegovi objektivni in subjektivni pristranskosti! Ali je torej mnenje dr. Štularja per se pravilno oz. kar dogmatično in nad možnostjo strank, da preverja njegovo verodostojnost v smislu preverjanja njegove pristranskosti in strokovnosti? Stališče, da torej sodišče takšna preverjanja verodostojnosti dokazov označi za nedovoljen pritisk na sodišče, lahko le vodi v čas, ko bodo morali obdolženci na skrivaj in potiho kričati »et pur si muove«.

Michel Stephan in Milko Novič
Michel Stephan in dr. Milko Novič

Ali pri svoji zahtevi še naprej vztrajate in ali po vaši oceni še obstaja možnost, da se tudi brez zahteve Milka Noviča omenjeni podatki o Novičevem gibanju na dan zločina pridobijo neposredno od Googla, na primer, na zahtevo sodišča?

Da.

Ste morda, zaradi interesa vaše stranke, da se najde pravi morilec, morda zahtevali, da organi pregona preiščejo tudi morebitno odgovornost drugih oseb, ki bi lahko storile zločin in so bile vpletene v različne posle z denarjem in nevarnimi substancami na Kemijskem institutu - konkretno osebe, ki obsojenemu Stephanu plačujejo odvetnika? 

Trenutno vsi dokazi kažejo da je dr. Novič ubil dr. Jamnika!

G. Stephan je imel v času umora g. Jamnika alibi. V sodnem postopku sem predlagal, da se pridobi in vpogleda spis »Stephan«, predlagal sem tudi zaslišanje državne tožilke, ki zadevo vodi, da bi lahko povedala kaj so preiskovali in kdo je to preiskoval, predlagal sem tudi pridobitev podatkov od SOVE, zaslišanje še nekaterih prič, pa je vse te dokazne predloge sodišče zavrnilo! Sodnik je le vpogledal v spis Stephan in temeljit pregled dokazov vodi le v zaključek, da zadevi nista povezani, tako kot to želi prikazati obramba dr. Noviča.

V sodnem postopku sem predlagal, da se pridobi in vpogleda spis »Stephan«, predlagal sem tudi zaslišanje državne tožilke, ki zadevo vodi, da bi lahko povedala kaj so preiskovali in kdo je to preiskoval, predlagal sem tudi pridobitev podatkov od SOVE, zaslišanje še nekaterih prič, pa je vse te dokazne predloge sodišče zavrnilo!

Podatki o tem, kdo plačuje zagovornika dr. Stephana so seveda tajni in predmet notranjega razmerja dr. Stephan in zagovornik Fišer. Ne razumem vašega stališča, da problematizirate poseg v podatek o lokacijskih podatkih g. Noviča a hkrati ne vidite težav s poseganjem v zaupne podatke odvetnika Fišerja in dr. Stehpana?

V spis sem tudi vložil vsa letna poročila KI in zahteval, da se zaslišijo priče, ki bi lahko  povedale o tem, kakšno je bilo stanje s temi snovmi na KI in da se pridobijo podatki od KI o nabavi teh sredstev! Vsi dokazi, ki jih je izvajal sodnik Radonjič o ravnanjih v KI, so bile tako le  na ravni govoric in natolcevanj, saj sodišče za takšne očitke od KI ni pridobilo niti ene same dobavnice, računovodskega izkaza, da takšni očitki preprosto ne držijo. KI je celo pisal na sodišče, da naj g. Radonjić pravilno navaja trditve, pa je bilo vse to preslišano.

Tako ocenjujem, da je vaše izhodišče, da dr. Novič ni storilec, napačno oz. trenutno razpoložljivi dokazi kažejo nanj. Seveda sva s stranko vedno pripravljena sprejeti nove dokaze in ravno zaradi tega se čudim, da dr. Novič pridobitvi lokacijskih podatkov od Googla nasprotuje. Predlagam, da ga pozovete, da vam da soglasje za pridobitev teh podatkov od Googla, pa bomo vse podatke o lokaciji njegovega mobitela pri Googlu preverili.

Celoten prispevek odvetnika si lahko preberete

Komentarji