REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Razkrito: Kaos na izrednem vrhu v Parizu, razkačeni Scholz prvi zapustil sejo, Melonijeva pobesnela, Tusk svari

Razkrito: Kaos na izrednem vrhu v Parizu, razkačeni Scholz prvi zapustil sejo, Melonijeva pobesnela, Tusk svariSprli so se že pred začetkom sestanka sklicanega v naglici, na katerega Macron ni povabil vseh voditeljev EU, tudi Slovenije ne, da bi razpravljali o Ukrajini. Nemški kancler je s srečanja odvihral že pred koncem. Vir: Posnetek zaslona, X

Voditelji evropskih držav so se skregali na izrednem vrhu o Ukrajini, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, razkriva Financial Times (FT).

»Na nujnem zasedanju je izbruhnil konflikt med evropskimi voditelji glede pošiljanja vojakov v Ukrajino,« navaja britanski FT osrednji razlog, ki je botroval, da je v ponedeljek spodletelo snidenje v Parizu na katerem naj bi se peščica izbrancev iz EU poenotila glede odgovora na mirovna pogajanja predsednika ZDA Donalda Trumpa z Rusijo.

Prepir med zbranimi voditelji EU se je začel že pred prihodom uradnikov v Elizejsko palačo zaradi nasprotujočih si pogledov na to vprašanje.

Voditelji so prišli brez novih skupnih idej, se prepirali o napotitvi vojakov v Ukrajino in znova izgovarjali floskule o pomoči Kijevu in povečanju izdatkov za obrambo, poroča Politico.

Ameriški predsednik Donald Trump je izključil tako napotitev ameriških sil kot dovolitev pridružitve Ukrajine Natu.

Napoved srečanja v Parizu je prišla dan po tem, ko je posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino Keith Kellogg dejal, da Evropska unija ne bo imela sedeža za pogajalsko mizo v Savdski Arabiji, kjer so danes potekala pogajanja med ameriško in rusko delegacijo.

Britanski tisk (spomnimo, Združeno kraljestvo po brexitu ni več del Evropske unije, Nata pa je) navaja, da so Nemčija, Italija, Poljska in Španija nasprotovale pošiljanju svojih oboroženih sil v Ukrajino, kar sta zagovarjala gostitelj (Macron) in britanski premier.

Nemškega kanclerja Olafa Scholza je razkačila razprava o pošiljanju mirovnih sil v Ukrajino po koncu vojne.

»Zelo neprimerno je razpravljati o tem, preden je sprejeta odločitev o mirovnem načrtu,« je vztrajal in prvi odvihral iz sejne dvorane.

Nemški kancler je pred tem podprl predlog, da bi pravila EU postala prožnejša, da bi države lahko porabile več za orožje.

V skladu s predlogom, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen prejšnji teden podprla na varnostni konferenci v Münchnu, bi lahko države EU obrambne izdatke izvzele iz pravil Evropske unije, ki od njih zahtevajo, da svoje proračunske primanjkljaje ohranjajo pod tremi odstotki svojega BDP.

Po poročanju italijanske Stampe naj bi bila z vrhom v Parizu nezadovoljna tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. Melonijeva meni, da je formula vrha, ki jo je izbral francoski predsednik, napačna.

Italijanska premierka je vztrajala, da bi bil Bruselj zaželen kraj za tovrstne dogodke, da bi lahko vse države sedemindvajseterice izrazile svoje mnenje, ne pa le osmerica Macronovih povabljencev (Italija, Poljska, Španija, Nemčija, Nizozemska in Danska, ter predsednica EK in šef Nata Mark Rutte).

Melonijeva je prav tako podvomila o načrtu za mirovne enote, piše Daily Mail, ki se sklicuje na vire iz njenega kabineta.

»Danes je bilo koristno razpravljati o različnih hipotezah. Tista, ki predvideva napotitev evropskih vojakov v Ukrajino, se mi zdi najbolj zapletena in najmanj učinkovita, o čemer sem izrazila dvome Italije«, je po navedbah virov dejala Melonijeva.

Melonijeva je na srečanje zamudila skoraj eno uro, ko so se vsi ostali voditelji skupaj z Macronom že odpravljali v Elizejsko palačo. Časopis La Stampa poroča, da je bila Melonijeva jezna zaradi vrha v Parizu, ki ga je ocenila za proti-Trumpovskega. Izjavila je, da so takšna srečanja, ki jih zagovarja Macron, napačna, saj ne bi smela potekati v obliki, usmerjeni proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Ni se strinjala niti s predlaganimi sklepi oziroma s sestavo udeležencev, ker naj Bruselj ostane edina platforma za odločanje vseh 27 članic EU. Melonijeva je podprla stališče ameriškega podpredsednika JD Vancea o potrebi po večji evropski neodvisnosti in se zavzema za to, da bi bili tovrstni dogodki osredotočeni na sodelovanje s Trumpom pri vprašanju končanja ukrajinskega vojne, ne da bi postali »protitrumpovske platforme«.

Poljski premier Donald Tusk pa je udeležence, preden so se razpršili, svaril, da mora biti vsaka država, če želi Ukrajini zagotoviti varnostna jamstva, sposobna ta jamstva tudi uresničiti. Izpostavil je, da Poljska ostaja zavezana podpori Ukrajini v vojni z Rusijo, a da v Ukrajino ne bo poslala svojih vojakov.

»Ne glede na to, kaj ima nekdo včasih povedati drugim z brutalnimi besedami ... ni razloga, da zavezniki ne bi našli skupnega jezika pri najpomembnejših vprašanjih, medtem ko se prepirajo med seboj,« je dejal Tusk in opozoril, da je treba »preprečiti vse možne glasove, ki bi radi uvedli nekakšno konkurenčno igro med EU in ZDA, ker to nima smisla.«

Na Macronovem seznamu povabljencev ni bilo Slovenije.

Tako se je na pobudo predsednika Francije v ponedeljek v Parizu klavrno končal neformalni vrh peščice evropskih voditeljev, na katerem so v paniki razpravljali o Ukrajini in varnosti v Evropi po nedavnem pogovoru med predsednikoma Rusije in ZDA, Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom.

Britanski premier Keir Starmer je dan prej dejal, da je Velika Britanija pripravljena, če bo treba, v Ukrajino poslati svoje enote, da bi zagotovili varnost države.

A to ne pomeni, da je to že konec poskusov oboroževanja režima v Kijevu, pošiljanja svojih enot v Ukrajino in sabotiranja odločitev Donalda Trumpa.

Britanski analitik Alexander Mercouris ocenjuje, da so nordijske države, baltske države in še posebej Velika Britanija obupane in da so nihovi voditelji pripraljeni narediti skoraj vse, da bi podaljšali vojno in zadržali ZDA v Evropi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke