REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Na plačilnem seznamu USAID: Cerar, Klemenčič, Geršakova…

Na plačilnem seznamu USAID: Cerar, Klemenčič, Geršakova…»Rusi si želijo, da smo razdvojena in šibka družba,« je dejala direktorica s strani sporne ameriške vladne agencije bogato podprta »nevladna« organizacija Regionalni dialog. Vir: Posnetek zaslona, X

Vse kaže, da so se nekateri v Sloveniji zelo dobro omastili z ameriškim denarjem, ki ga je v zadnjih letih obilno delila USAID, organizacija, ki sta jo Elon Musk in novi predsednik ZDA označila za kriminalno.

USAID je med drugim napajal tudi »Regionalni dialog, zavod za organizacijo prireditev in raziskovanje« s sedežem v Logatcu.

Delo je ob ljubljanskem Dnevniku, POP TV in Večeru samo eden od tako imenovanih 'osrednjih medijev', ki v Sloveniji že dolga leta vztrajno objavljajo vsebine, ki so popolnoma v skladu z glavnimi smernicami ameriške propagande.

Iztržili so kar 5.400.000,00 ameriških dolarjev.

Najbolj so se ukvarjali z Uzbekistanom, med drugim z nekakšnim izobraževanjem za protiterorizem in krepitev varnosti.

To razkrivajo podatki, na katere je prva opozorila Polona Frelih, ki se je kot novinarka v preteklosti predvsem ob poročanju iz Gruzije in Ukrajine tudi sama znašla na udaru kolegov in šefov v medijih, predvsem v Delu.

Delo je ob ljubljanskem Dnevniku, POP TV in Večeru samo eden od tako imenovanih osrednjih medijev, ki v Sloveniji že dolga leta vztrajno objavljajo vsebine, ki so popolnoma v skladu z glavnimi smernicami ameriške propagande.

Zdaj, ko se je politika v Washingtonu spremenila, imajo s tem seveda resno težavo, zato so v ospredje takoj postavili pripovedi, ki jih lansirajo iz Bruslja.

Nesporno pa je, da so Regionalni dialog in podobne t. i. nevladne organizacije dolga leta opravljale in še opravljajo tiste naloge, ki jih je nekoč tajno opravljala ameriška vohunska agencija CIA.

Člani tega telesa so tudi nekdanji slovenski predsednik vlade Miro Cerar in bivši pravosodni minister Goran Klemenčič.

»Solidarno bodo v Ukrajino napotili vaše otroke,« je zadevo komentirala Polona Frelih.

Zanimivo je, da je upor v Uzbekistanu izbruhnil le malo po začetku vojne v Ukrajini, julija leta 2022.

Uzbekistanske oblasti so za nemire obtožile zahodne vlade in njihove civilnodružbene organizacije.

Nemiri so se začeli zaradi namer oblasti, da pokrajini Karakalpakstan onemogočijo odcepitev.

Vzpodbujanje odcepitev delov ozemlja geopolitičnih nasprotnikov je stara metoda velikih sil, da je potrebno v tej smeri delati tudi v Rusiji pa je zagovarjala tudi sedanja zunanja ministrica EU Kaja Kallas.

Ni sicer dokazov, da bi bile v to početje vpletene tudi slovenske organizacije, podprte z ameriškim denarjem, je pa veliko dokazov, da so v Sloveniji širile pripovedi, ki so jih vse doslej zastopale ameriške vlade.

Pri Cerarju pa se še dobro spomnimo, kako je kot predsednik vlade uslužno ponavljal vse fraze iz Washingtona in bil med prvimi, ki so po nareku ZDA »prepoznali« samooklicanega in nelegitimnega Juana Guaidója za predsednika Venezuele.

Klemenčič in Cerar. Vir: Posnetek zaslona, X

Šlo je za podobno vmešavanje v volitve, kot se je lani zgodilo v Romuniji in še kje.

Cerar je bil za svoje delovanje nagrajen šele naknadno, ne pa prej, ko je bil še predsednik vlade, toda točno takšen vzorec je znan iz ZDA, kjer se ameriški generali, na primer, po končani vojaški karieri in odobritvi prototipov orožij selijo v upravne odbore orožarskih koncernov...

Gre za neke vrste legalizirano korupcijo, rezultat katere so tudi prenapihnjene cene in slabša kvaliteta ameriškega orožja...

Med imeni te bogato financirane organizacije s sedežem v Logatcu pa najbolj štrli ime Katje Geršak.

Geršakovo so v slovenskih medijih ves čas prikazovali kot nekakšno neodvisno strokovnjakinjo za mednarodne odnose in jo pogosto spraševali za mnenje o poteku vojne v Ukrajini, sedaj pa se je izkazalo, da imajo njena ZDA naklonjena stališča tudi svojo materialno plat – lepe honorarje iz ameriških agencij, torej iz ameriškega državnega proračuna.

Geršakovo so v slovenskih medijih ves čas prikazovali kot nekakšno neodvisno strokovnjakinjo za mednarodne odnose in jo pogosto spraševali za mnenje o poteku vojne v Ukrajini, sedaj pa se je izkazalo, da imajo njena Združenim državam naklonjena stališča tudi svojo materialno plat – lepe honorarje iz ameriških agencij za širjenje ameriškega vpliva v tujini, torej iz ameriškega državnega proračuna.

Če si ogledate njeno vodenje konference v zgornji povezavi, lahko vidite, da se pogovarja s samimi somišljeniki, ki vsi podpirajo oceno, da je Rusija izvedla neizzvano agresijo na sosedo.

Tudi sama uporablja točno takšen besednjak in s tem dejansko širi - ameriško propagando.

Isto, za katero danes v ZDA priznavajo, da je bila lažna.

In da Rusi niso neizzvano napadli Ukrajine.

Ampak tega Geršakova ne pove, to sploh niti ne omeni, kot se od plačanih propagandistov tudi pričakuje.

Da gre za šokantno invazijo in agresijo Geršakova v videu na povezavi zgoraj večkrat pove, začne celo s tem, da se vsi verjetno spomnimo, kje smo bili, ko se je napad zgodil.

Ker da je bil ta napad menda tako nepričakovan, da tega vse življenje ne bomo pozabili...

V resnici pa ga je ameriški profesor mednarodnega prava John Mearsheimer (zgoraj) napovedoval že od leta 2014 naprej in celo pojasnil, zakaj je za ukrajinsko krizo in vse, kar je sledilo - kriv Zahod.

Kajti tudi ZDA v podobni situaciji ne bi ravnale drugače, kot danes priznava Donald Trump.

Katja Geršak, izvršna direktorica zavoda Regionalni dialog je pred tem delala na CEP, Centru za evropsko prihodnost, ki je prav tako izdatno podprt z denarjem spornega USAID-a, še pred tem pa na Bled Strategic Forum, in agenciji Pristop.

Plačana iz ameriškega državnega proračuna je takole na primer govorila o domnevni propagandi, ki da jo Rusi menda širijo preko raznih »profilov«: »Menim, da smo se znašli v hibridni vojni, katere del so kibernetski napadi in vdori. To ni prvič, menim, da so še drugi poskusi, ki javnosti niso znani. Zakaj se nam to dogaja? Ker smo demokratična država, zastopamo vrednote vladavine prava, smo člani EU in Nata.«  

Po njenem mnenju je glavni cilj domnevnih ruskih profilov vplivati in spreobrniti javno mnenje. »To počnejo z različnimi sporočili, kot je, da niso oni krivi za agresijo v Ukrajini, da smo krivi mi, ZDA, EU in NATO, poskušajo vnašati razdor v družbo, kjer je težje sprejemati politične odločitve, malo pa tudi ustrahujejo.«

So danes hekerski kibernetski napadi v nekem smislu torej bolj nevarni kot oboroženi konflikti? Geršakova meni, da je nevarno oboje: »Spremljam problematiko dezinformacij in propagande javnega mnenja v Evropi in to se dogaja že več let, menim, da se mora o tem več govoriti.«

In kaj Rusi sploh počnejo? Uporabljajo ustaljene vzorce, pojasnjuje Geršakova. »Obstaja mreža profilov na družbenih omrežjih, ki vsak dan kopirajo sporočila, ki jih objavljajo ruski mediji, njihova propaganda in uradniki. Prek teh tisočih profilov se vsebina propagira v dotični državi, v domačem jeziku, prilagojeno na lokalno okolje. To se dogaja po vsej Evropi,« je povedala za 24ur.

Konkretnih dokazov, da gre res za rusko državno propagando in za kakšne profile sploh gre -  ni navedla.

Ob tem je Geršakova poudarila še, da moramo za kibernetsko varnost poskrbeti vsi, »tako država kot zasebni sektor in nenazadnje tudi civilna družba.«

»Rusi si želijo, da smo razdvojena in šibka družba,« je dejala direktorica s strani sporne ameriške vladne agencije (ki jo je Trump že zaprl!) bogato podprta »nevladna« organizacija Regionalni dialog.

V resnici je šlo pri profilih, ki jih je kritizirala v veliki večini za objavljanje povsem točnih infomacij na družbenih omrežjih, ki pa zahodnim cenzorjem niso bile všeč.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke