REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Krvave roke: Slovenski »osrednji« mediji so z lažmi pomagali uničiti Ukrajino, kljub preobratu v ZDA pa pri njih vztrajajo

Krvave roke: Slovenski »osrednji« mediji so z lažmi pomagali uničiti Ukrajino, kljub preobratu v ZDA pa pri njih vztrajajoS ponavljanjem stereotipov so pomagali uničiti Ukrajino. Vir: Posnetek zaslona

Ko se bo enkrat končala ta vojna, bo potrebno spregovoriti tudi o odgovornosti zahodnih novinarjev za to tragedijo, ki je gospodarsko uničila Evropo ter ubila in razselila milijone ljudi.

Tudi slovenski novinarji in mediji imajo s svojim vztrajanjem pri popolnoma zgrešenih ocenah in nekritičnem ponavljanju stereotipov ter prikrivanju pravih razlogov za vojno v Ukrajini – krvave roke.

A da bo pot do tja dolga kaže prvi trenutek, ko se je politična in medijska scena zatresla do te mere, da bi tudi najbolj zasanjani in zaslepljeni med njimi ob srečanju z realnostjo vendarle lahko doživeli »katarzo«.

Tudi slovenski novinarji in mediji imajo s svojim vztrajanjem pri popolnoma zgrešenih ocenah in nekritičnem ponavljanju stereotipov ter prikrivanju pravih razlogov za vojno v Ukrajini – krvave roke.

A to se, žal – ni zgodilo.

Popoln obrat v zunanji politiki ZDA in ploha sprememb, ki se je po zaprisegi ameriškega predsednika vsula iz Washingtona je pustila evropske voditelje in medije brez besed ali pa jih še bolj utrdila v prepričanju, da imajo – prav.

K temu je po svoje pripmogla tudi (deloma upravičena) averzija do Donalda Trumpa in njegove politike.

Osrednji slovenski mediji so bili zmeraj zelo »ideološki«. In vedno blizu oblastem. Zato danes ponavljajo to, kar govoričita Marta Kos in Kaja Kallas:

Vir: Posnetek zaslona, X

In tudi zato so zaradi nasprotovanja Trumpu in temu, kar predstavlja, zelo hitro na smetišče zgodovine odvrgli tudi nekatere racionalne predloge in ocene, ki jih je predstavila nova ameriška administracija.

Trumpove odločitve so, kot je točno ugotovil že Larry C. Johnson, nekdanji analitik ameriške agencija CIA, različne, kakor iz vesterna »The Good, The Bad and the Ugly« - nekatere so dobre, druge slabe, tretje pa grde, celo zločinske in odvratne.

Težava je seveda, da se pri klasifikaciji tega, kaj je dobro in kaj je slabo z večino ocen v osrednjih medijih na Slovenskem - ne bomo strinjali.

Stanje je namreč ravno obratno od tistega, ki nam ga predstavljajo.

V resnici so ti mediji in politiki, tudi slovenski, uničili Ukrajino.

To, kar trdijo, da je pri Trumpu »slabo« je v resnici dobro.

In za kar pravijo, da je dobro je v resnici slabo.

Z eno izjemo.

To zadnje velja predvsem za to, kar je že Joe Biden, po navodilih židovskega lobija, ki stoji za njim, povedal o Palestincih.

Slabe so seveda odločitve o izstopu iz Pariškega sporazuma, iz WHO in podobne.

In tu je tudi serija dobrih – od bolj realističneg pristopa do vojne v Ukrajini, priznanja, da je svet multipolaren, kritike evropskih politik cenzuriranja in omejevanja neprijetnih mnenj in podobno.

Prav to zadnje je zelo drugačno od politike administracije Joeja Bidna, evropske medije in politike pa je prav zato zajela panika.

Zgrešeno. Vir: Posnetek zaslona, Delo

To vidimo tudi v slovenskih medijih. Poglejmo samo nekaj primerov.

Trumpov pristop k rešitvi ukrajinskega konflikta kratkovidni kolumnisti in novinarji osrednjih medijev na Slovenskem še vedno opisujejo s staro, obrabljeno frazo, češ da gre za novodoben Chamberlainov sporazum Hitlerjem.

Takšno je na primer (zgrešeno) mnenje Alija Žerdina, ki je v resnici preplonkano od kratkovidnega Golobovega državnega sekretarja Vojka Volka.

Isto, netočno primerjavo uporablja tudi Barbara Kramžar.

Prav takšne, netočne in popolnoma zgrešene ocene ruskih zahtev in rusofobne karikature resničnega stanja v mednarodnih odnosih so bile tiste, ki so najbolj krive za začetek vojne, ki je odnesla toliko življenj.

Zavajanje. Vir: Posnetek zaslona, Delo

Toda novinarji in politiki, ki so bili krivi za to, ki imajo figurativno res »krvave roke«, tega ne želijo priznati, zato pri svojih stereotipih vztrajajo celo sedaj, ko je tudi glavni podžigalec vojne v Ukrajini, ameriška vlada, vrgla puško v koruzo.

Da bi v slovenski javnosti še vzdrževali plamen simpatij za Ukrajino je Delo objavilo tudi novo reportažo Boštjana Videmška.

Vir: Posnetek zaslona

Videmšek je znan po tem, da si lahko vojno ogleda iz največje bližine in zabeleži tudi komaj opazne podrobnosti, hkrati pa popolnoma napačno opiše vzroke za določen konflikt.

Zaradi dreves ne vidi gozda.

To se mu je pri spremljanju ukrajinske vojne v celoti posrečilo, rezultat pa je reportaža, v kateri že v naslovu znova zgrešeno obtožuje Rusijo in njen kolonialno-imperialni stroj.

Vir: Posnetek zaslona

Kateri je glavni vzrok za vojno, o katerem smo pisali že predno se je vojna v Ukrajini začela, pa je te dni znova potrdil Donald Trump. 

Takšnih prispevkov, ki so maskirali prave razloge za ukrajinsko vojno in zavajali javnost je v slovenskih »osrednjih« medijih v zadnjih letih kar mrgolelo, je pa po svoje osupljivo, da njihovi avtorji pri zgrešenih ocenah vztrajajo tudi potem, ko se kot netočne izkažejo celo njihove lastne pretekle ocene.

Ob tem brez besede opozorila Videmšek celo dopusti, da sogovorniki podajajo povsem neverodostojne številke o ukrajinskih žrtvah, ki naj bi jih bilo le nekaj več kot 40.000 ali v najhujšem primeru dvakratnik te številke. Medtem pa ocene strokovnjakov in vsa polna pokopališča v Ukrajini kažejo, da je prava številka vsaj desetkrat višja.

In Putin je znova predstavljen kot nečlovek, celo kot - ljudožerec.

Vir: Posnetek zaslona

Gre za tipičen mehanizem dehumanizacije, ki so ga uporabljali tudi nacisti.

Te laži čustveno prizadetih, a očitno nerazsodnih Ukrajincev Videmšek objavlja brez zavor.

Da je trpljenje vojakov in civilistov enormno je sicer res, a porabiti ogromno količino celuloze in barv za njihov opis, ne da bi na točen način predstavili vzroke vojne je tragikomično, če ne zgolj tragično.

A to je slika slovenskega novinarstva danes.

Istega novinarstva, ki je ves čas podpiralo tudi širitev zveze NATO ter vse ugovore Rusije označevalo kot arogantne in neutemeljene.

Da bi nato prišel na čelo ZDA predsednik, ki je potrdil, da so bili ruski ugovori upravičeni. In da je prav ta širitev zveze NATO sprožila vojno.

In zato, zaradi svojih izgubljenih iluzij, ki se jih še vedno oklepajo z vsemi silami, je Delo je po dolgih letih, ko so kovali v nebo ameriško orožje in ameriške zmage proti zlobnim Rusom nenadoma ugotovilo, da so ZDA – imperialisti.

Kritičnost do oblasti naj bi bila posebna kvaliteta novinarstva osrednjih medijev, tako vsaj pravijo v njihovih društvih, kjer si medsebojno delijo nagrade zaradi poguma. Toda novinarjev Dela očitno ni prav nič sram, da svoje zlizane in netočne ocene, uporabljene za sprožanje najrazličnejših vojn (o tem so bile napisane celo študije) ne bi ponavljali tudi pri ocenjevanju vojne v Ukrajini. In to tako, da te ocene celo plonkajo in prepisujejo kar od svetovalca predsednika vlade Vojka Volka. Vir: Posnetek zaslona

Jure Kosec je tako na primer dobil veliko prostora, da to neverjetno odkritje (da so ZDA imperialisti), do katerega so v Delu prišli šele po milijonu žrtev v Ukrajini in propadu njim ljubih demokratov Joeja Bidna - opiše na straneh ljubljanskega medija.

Proti ZDA zdaj celo žugajo, češ da je podpredsednik ZDA JD Vance z napadi na EU šel »predaleč«.

Njihova jeza je po svoje razumljiva.

Ideološko zagrizeni do konca: Odkar so v ZDA obrnili ploščo glede Ukrajine, v Delu ne hvalijo več uspehov ameriškega orožja, pač pa so nenadoma ugotovili, da so Američani imperialisti. Vir: Posnetek zaslona

Po treh letih ponavljanja, kako bomo Ukrajini stali do konca in ploskanju njihovih šefov sodelovanju v vojni, v kateri je tudi Slovenija pošiljala orožje poraženi strani v Ukrajini morajo sedaj poročati ne o porazu Rusije in padcu Putina ter revoluciji v Moskvi, na katero so upali, pač pa o prepirih med zahodnimi zavezniki, njihovimi de facto vrhovnimi gospodarji.

Zato so zapadli v moralizem, iz katerega ne najdejo izhoda, prav ta moralizem pa je v resnici največji uničevalec Ukrajine.

Njihove bralce najbrž srce boli, ko to berejo.

Le kdo ob tem ne bi občutil tihega veselja, ki se mu v nemščini tako lepo reče shadenfreude.

Toda v Delu ne morejo, da ne bi vztrajali pri stereotipnih kvalifikacijah do samega konca.

Presenetljivo je tudi izvajanje ljubljanskega Dnevnika, kjer je tema Ukrajine, o kateri so tako zelo radi poročali in jo predstavljali kot izjemno prelomno točko, ki zadeva vse nas, ker je to menda tudi »naša vojna« (in bi zato morali biti na strani Ukrajine) nekako izginila iz naslovnic.

Ni naša vojna! Vir: Posnetek zaslona

O prelomnem govoru podpredsednika ZDA, ki je povedal novot za najmanj deset »novih« strani v ljubljanskem Dnevniku, so v zadevnem časniku v ospredje postavili le eno staro novico – da bo potrebno več denarja dati za oboroževanje.

Tudi to je način, da pri starih stereotipih vztrajaš kar se da dolgo.

Toda premiki so mogoči tudi tukaj.

Brez globine. Vir: Posnetek zaslona

Rusi namreč po novem, tako vsaj piše Andrej Brstovšek v ljubljanskem Dnevniku, ob svojem napredovanju »osvobajajo« okupirana področja.

Vsaj omeniti, da Rusi v tej vojni nekaj osvobajajo - je vsekakor velik napredek, kajti iz istih medijev so nas vsa leta prepričevali, da so Rusi zgolj okupatorji in agresorji.

Za zdaj v Kursku, ki je bil tudi pred zadnjo vojno nesporno rusko ozemlje.

Toda zgolj omeniti, da Rusi lahko v tej vojni nekaj osvobajajo - to je vsekakor velik napredek, kajti iz istih medijev so nas vsa leta prepričevali, da so Rusi zgolj okupatorji in agresorji.

Potem bi bila morda tudi vojna, ki se je zgodila, morda odveč.

Vir: Posnetek zaslona

Tako pa imamo opravka z naknadno pametjo.

Škoda, da nam poročevalec ljubljanskega Dnevnika in njemu podobni tega, da so okupatorji v Donbasu tudi po pričevanju prebivalcev v resnici ukrajinska vojska in NATO niso povedali že pred nekaj leti.

Ne pa, da smo še oktobra lani izpod tipkovnice istega novinarja lahko prebrali, da je prav to, kar je danes po mnenju Trumpa bil pravi razlog za vojno - torej vstop v Ukrajine v NATO - prava pot za rešitev Ukrajine.

V Delu porednim Američanom, pri katerih so nenadoma odkrili imperializem, napovedujejo celo državljansko vojno... Vir: Posnetek zaslona

A tudi preblisk naknadne pameti je boljši od vztrajanja pri starih stereotipih, na katerih najbolj vztraja prav Delo.

Delo je bilo zmeraj ideološka trdnjava – nekoč komunizma, potem pa hegemonističnega zahodnega liberalizma.

Vdanost Kom-partiji so hitro zamenjali za vdanost novemu hegemonu v Washingtonu in njegovemu podaljšku v Bruslju in pri tem še naprej vztrajajo.

Nekoč so bili pri Delu za neuvrščenost in socializem kot svetovni proces, danes so za ohranitev ameriške prevlade za vsako ceno.

Delo je bilo zmeraj ideološka trdnjava – nekoč komunizma, potem pa hegemonističnega zahodnega liberalizma. Vdanost Kom-partiji so hitro zamenjali vdanost novemu hegemonu v Washingtonu in njegovemu podaljšku v Bruslju in pri tem še naprej vztrajajo.

Sprejeli so definicijo vojne v Ukrajini v ideoloških, zgrešenih predstavah boja dobrega proti zlu, borbi demokratov proti avtokratom.

Zato so zapadli v moralizem, iz katerega ne najdejo izhoda, prav ta moralizem pa je v resnici največji uničevalec Ukrajine.

Ko gre za Ukrajino ali za ocene stanja razmer v svetu je veliko bolje, bolj zdravo in bolj informativno kot prebirati številna nakladanja osrednjih slovenskih medijev o mednarodni politiki spremljati zgolj, kar vsak dan o mednarodnih odnosih ali ekonomiji na svojem blogu napiše Jože P. Damijan.

V resnici so namreč ti mediji in politiki, tudi slovenski, uničili Ukrajino.

Vojna v Ukrajini je njihova krivda in prej kot to spoznajo, prej bomo našli izhod iz te vojne.

A kot kažejo odzivi na nekaj prebliskov realizma, ki so se pojavili v Washingtonu, bo pot do tja še dolga.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek