Nekoč napredno Društvo slovenskih pisateljev sta povozila čas in lastna nesposobnost

Portal Plus je razkril pravo ozadje zgodb o resnih problemih v Društvu slovenskih pisateljev. Imenovali so ga – precej upravičeno – »Društvo senilnih pisateljev« in opozorili, da imajo v društvu v lasti nepremičnine, vredne več milijonov evrov, hkrati pa nimajo denarja za novo streho! Kar je dejansko neverjetno.

Še bolj neverjetno je, da društvo, ki je nekoč stalo na braniku slovenske samostojnosti in bilo med prvimi v boju za demokratizacijo družbe sedaj, v »novih časih«, ne zna uporabljati mehanizmov, ki vsem, tudi društvom omogočajo preživetje. Očitno ne znajo živeti v skladu s pravili sodobne tržne družbe – za katero so si prizadevali.

Sodu je izbil dno odstop predsednice Aksinje Kermauner, ki je vodenje DSP prevzela komaj lansko jesen. Pisatelji, ki domujejo v nekoč nacionalizirani, danes pa razpadajoči Ebenspangerjevi vili v strogem centru Ljubljane, so, kot ugotavlja Portal Plus, »popolni finančni analfabeti«: razpolagajo namreč s tremi nepremičninami na elitnih lokacijah (Ljubljana, Bled, Beli Križ), vendar nimajo denarja za njihovo vzdrževanje.

Kermaunerjeva, ki je svoj odstop utemeljila z mačehovskim odnosom države, je povedala, da pisateljsko društvo pričakuje še enkrat več proračunskih sredstev od vlade za svoje delo.

Ta zastarela miselnost očitno še vedno vztraja ne samo v vrhu pisateljskega društva, pač pa tudi med članstvom.

Aksinja Kermauner je namreč predsednikovanje Društvu slovenskih pisateljev (DSP) prevzela 12. septembra lani, ko je precej nepričakovano odstopil dotedanji predsednik Ivo Svetina. Zakaj natanko se je Svetina po skoraj dveh mandatih odločil za umik, nikoli ni bilo docela pojasnjeno.

Sedež DSP na Tomšičevi ulici v središču Ljubljane, nedaleč od stavbe državnega zbora, je v nekdanji Ebenspangerjevi vili, ki bi bila potrebna temeljite obnove, saj razpada, zelo neurejena pa je tudi okolica, denimo vrt, od koder so pisatelji pred poldrugim letom pregnali dolgoletnega najemnika, jazz klub Gajo, ki jim je vsak mesec prinašal nekaj tisoč evrov zaslužka od najemnine.

O tem, da bi spričo vse višjih cen nepremičnin v centru prestolnice pisateljska vila danes lahko dosegla astronomsko ceno nekaj milijonov evrov, kaže že sama lokacija: Ebenspangerjeva vila, ki je leta 2018 dobila status »kulturnega spomenika nacionalnega pomena«, stoji sredi zemljišča, ki meri okoli 3.000 kvadratnih metrov. 

Obdajajo pa jo Opera, Narodna in Moderna galerija. V Ljubljani res ni boljše, prestižnejšo lokacije. Vendar pa sedaj že bivša predsednica DSP Aksinja Kermauner trdi, da je »država tako ugledno organizacijo, kot je DSP, spravila na kolena.«

Društvo, katerega nepremičnine so vredne med 5 in 10 milijonov evrov, tako nima osnovnih sredstev za plače zaposlenih in drugih sodelavcev, za delovanje društva ali celo za vzdrževanje svojih nepremičnin. Kar je svojevrstni absurd, ki bi ga v nekih normalnih razmerah rešili z angažiranjem kriznega menedžerja: ta bi pisateljem v nekaj mesecih rešil eksistenčne težave, saj bi si DSP samo s prodajo obstoječih nepremičnin lahko zagotovil nove prostore, del denarja pa bodisi investiral v nepremičnine za oddajo ali pa ga enostavno pustil na banki in pobiral obresti.