REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Laži osamosvojitve (15): »Milošević ni imel pojma, da sem predlagal umik vojske iz Slovenije!«

Laži osamosvojitve (15): »Milošević ni imel pojma, da sem predlagal umik vojske iz Slovenije!«Pričevalci: Borisav Jović in Slobodan Milošević. Vir: Twitter

Pred tridesetimi leti je bila na današnji dan sprejeta zelo pomembna odločitev –, da JLA v treh mesecih zapusti ozemlje Slovenije.

V Sloveniji se pogosto navajajo netočna dejstva o tem, kako zelo naj bi Srbija nasprotovala slovenski osamosvojitvi.

Srbija sicer ni želela razbijanja Jugoslavije, vendar v zadnji fazi razpada države ni aktivno preprečevala odcepitve Slovenije, kot bi bilo mogoče sklepati na podlagi enostranskih interpretacij dogodkov tistega časa, v katerem Srbi nastopajo v vlogi »slabih fantov.«

Borisav Jović in Janez Drnovšek
Borisav Jović in Janez Drnovšek. Vir: Wikipedia

Resnica je drugačna in bolj zapletena, toda odločitev o odhodu JLA iz Slovenije je na koncu na predlog srbskega člana predsedstva SFRJ Borisava Jovića sprejelo predsedstvo SFRJ.

Predsedstvo SFRJ je po osemurni razpravi sprejelo sklep (šest glasov za umik, eden vzdržan in eden proti) o umiku JLA iz Republike Slovenije v roku treh mesecev.

Pri tej odločitvi se je vzdržal predstavnik iz BiH Bogić Bogićević, nasprotoval pa ji je hrvaški predstavnik Stipe Mesić, ki je želel, da se  JLA umakne tudi iz Hrvaške.

Drnovšek je tedaj v izjavi za medije povedal, da je šlo za psihično najbolj naporno sejo, kar jih je kdaj doživel, da pa se je izplačalo.

Janez Janša si je zgradil lažen mit o vojaški zmagi, v kateri še danes igra glavno vlogo.

Do odločitve je prišlo kljub temu, da je bila pred tem sprejeta Brionska deklaracija, ki je predvidela ponovno uveljavitev jugoslovanskih predpisov na zunanji meji SFRJ.

Danes je znano, da je bilo za odločitev o odhodu JLA iz Slovenije, ki je Sloveniji omogočil popoln nadzor  ozemlja in »efektivno oblast« na njem (kar je eden od pomembnih in nujnih elementov za priznanje državnosti) najpomembnejše stališče - srbskega vodstva.

Srbsko vodstvo je res želelo zavarovati predvsem območja s srbskim prebivalstvom, ki niso želela iz Jugoslavije, so pa interpretacije, češ da je želelo Veliko Srbijo zelo enostranske, še posebej zato, ker tako ocenjujejo mnogi, ki jih ne moti, da je z odcepitvijo Kosova de facto nastala - Velika Albanija.

In sam Borisav Jović opozarja na dejstvo, da je bil Milošević za Vance-Ovenov načrt za BiH, ki bi razdelil Bosno na ozemeljsko nepovezana področja z različnimi večinami Bošnjakov, Srbov in Hrvatov.

Bosanskim Srbom je Milošević celo uvedel sankcije, ker so ta načrt zavračali.

S tem bi bila BiH veliko bolj enotna in se posamezne enote, kot sedaj npr. Republika Srbska ne bi mogle tako enostavno odcepiti, kot se lahko sedaj.

To je bilo ravnanje, popolnoma nasprotno z idejo združevanja vseh Srbov v eno državo, kar simplicistično propagirajo uradni slovenski vladni zgodovinarji.

O tem, da »Slovenija lahko gre, toda to ne velja za Hrvaško« je že januarja istega leta srbski voditelj Slobodan Milošević dejal Milanu Kučanu, srbska politika pa je Sloveniji tudi med spopadi junija in julija pomagala s tem, da je z naklonjenostjo spremljala upore staršev v Srbiji, ki so zahtevali vračanje družinskih članov, njihovih otrok in rekrutov nazaj v Srbijo in iz Slovenije.

Zato je povsem neresno, da 18. julij Janez Janša celo danes razglaša za dan zmage.

In če je res bil, to nikakor ni bil dan zmage orožja in nasilja, ki je bilo poraženo z Brionsko deklaracijo, s katero so bile izničene vse enostranske osamosvojitvene poteze Slovenije.

Vir: Twitter

Šlo je za diplomatsko zmago, ki je onemogočila nadaljevanje spopadov v Sloveniji.

Če bi slovenska TO in policija res premagali JLA, potem bi Brionska deklaracija morala biti kapitulacija JLA - toda to zagotovo ni bila, saj so znova začeli veljati prej razveljavljeni jugoslovanski predpisi.

In to ne samo za tri mesece - ta rok je bil določen zgolj za delovanje misije Evropske skupnosti, v Sloveniji pa se to interpretira tako, kakor da so bili ukrepi slovenskih oblasti zgolj zamrznjeni za tri mesece, o čemer pa v Brionski deklaraciji ni niti besede.

Borisav Jović in Stipe Mesić
Borisav Jović in Stipe Mesić. Vir: Twitter

Trimesečni rok za odhod JLA se je tako ugodno skladal z rokom iz Brionske deklaracije in slovenski politiki omogočil reinterpretacijo dogodkov tako, da je bilo videti, kakor da so slovenske obrambne sile premagale JLA in same dosegle njen umik iz Slovenije.

V resnici pa to nikoli ni bilo zelo sporno, o nekoliko daljših rokih odhoda JLA (do leta 1993!) so se slovenski politiki z vodstvom JLA in zvezne vlade pogajali že pred razglasitvijo neodvisnosti.

Pri tem pa je bilo ključno stališče Srbije.

Kako zelo so bili v Srbiji prepričani, da Slovenija lahko odide svojo pot, pa čeprav se z enostransko odcepitvijo niso strinjali, pa kaže zanimivo novo dejstvo, ki ga je nedavno prvič razkril tedanji član predsedstva SFRJ Borisav Jović.

Jović je v pogovoru treh nekdanjih članov nekdanjega predsedstva SFRJ za srbske medije opisal, kako je vodstvo JLA pred razpadom želelo dobiti podporo za rušenje »separatističnih« vodstev republik, toda za to nikoli niso dobili podpore predsedstva SFRJ.

»Kar pa se Slovenije tiče, Milošević ni imel pojma, da sem jaz  predlagal umik vojske iz Slovenije. O tem je molčal, nič mi ni rekel. Zakaj? Zato ker smo mi zmeraj smatrali, da lahko Sloveniji pustimo oditi

Jović je svojemu nekdanjemu »kolegu« Stjepanu Mesiću dejal naslednje: »Oni iz vojske so želeli spremeniti vodstvo Hrvaške in vse vrniti v enostrankarski sistem misleč, da bodo tako rešili Jugoslavijo. Jaz sem jim govoril – ne morete vi večno obdržati oblast tam. Ko bodo nove volitve, bodo izbrali še hujše kot so ti sedaj in isto velja za Slovenijo. In tega ne moremo narediti. Oni so to delali, ne da bi mi to absolutno vedeli in za tem je bila veliko večja ideja, kot ti to misliš. Ideja je bila, da vas vse pobijejo in vas zrušijo. Vse? Razumeš?! Kar pa se Slovenije tiče, Milošević ni imel pojma, da sem jaz predlagal umik vojske iz Slovenije. O tem je molčal, nič mi ni rekel. Zakaj? Zato ker smo mi zmeraj smatrali, da lahko Sloveniji pustimo oditi.«

Zakaj torej sploh spopadi in kri v Sloveniji leta 1991?

Zakaj do uveljavitve plebiscitne odločitve ni prišlo miroljubno, s pogajanji?

Komu so bili spopadi in nasilje v interesu, če ne jastrebom z obeh strani, slovenske in JLA, med katerimi pa le tisti slovenski še danes vladajo?

Uničen oklepnik JLA
Uničen oklepnik JLA. Vir: Wikipedia

O povsem neodgovornih zahtevah Janeza Janše iz junija in julija leta 1991, ko je zahteval celo frontalne napade na vojašnice JLA pa je bilo napisanega že dovolj, da je danes popolnoma jasno, da je v Sloveniji predvsem Janša tedaj zahteval in tudi dobil kri - rekrutov JLA in slovenskih policistov in teritorialcev.

Toni Merlak - plakat s pozivom na lansko polaganje vencev
Pilot Toni Mrlak - plakat s pozivom na lansko polaganje vencev. Vir: Twitter

Mnogi so življenja izgubili povsem nepotrebno in bili nato celo predstavljeni kot agresorji, na primer pilot Toni Mrlak, ki je letel v neoboroženi Gazeli.

Tako je lahko Janez Janša zgradil lažen mit o vojaški zmagi, v kateri še danes igra glavno vlogo.

V Sloveniji se danes kot najpomembnejši razlogi za uspešen nastanek Slovenije kot neodvisne države izpostavljajo vojaški razlogi, domnevna zmaga TO in policije v spopadih z JLA ter številni drugi razlogi, pozablja pa se prav na najpomembnejši razlog: pozitivno vlogo, ki so jo imele ostale republike SFRJ, predvsem pa Srbija, pri nastanku Slovenije.

Delite članek