ponedeljek, 17. februar 2025 leto 30 / št. 048
Laži osamosvojitve (11): Slovenija ni postala država zaradi vojaške zmage, pač pa zaradi geopolitike in razpada SFRJ

Trideseta obletnica »osamosvojitve Slovenije« mineva na običajen način: s prikazovanjem črno-belih slik in utrjevanjem mitov, ki jih vztrajno krepi tudi politični vrh države.
Na prvo mesto pri uspešnosti slovenskega doseganja državnosti se zmeraj postavljajo mitološke prvine: zmaga orožja, spretnost teritorialcev, zvitost poveljnikov, ker druga stran menda ni vedela nič (seveda je vedela, toda predsedstvo SFRJ nikoli ni bilo za to, da vojski omogoči ukrepanje), priznanja tujih držav in predvsem - enotnost ljudstva.
Toda v svetu je veliko drugih primerov poskusov odcepitev enotnih narodov, ki so celo dosegli popolno oblast na svojem ozemlju, celo še bolj kot Slovenija leta 1991, ki pa niso bile uspešne in priznane kot države.
Kako je torej Slovenija, če je bila njena odcepitev celo mednarodnopravno sporna, postala uspešna, priznana država?
Tukaj lahko odgovorimo z opazko Gregorja Golobiča – zaradi izjemne sreče, pa tudi spretnosti in dejstva, da so njena lastna dejanja, skupaj s podobnimi dejanji ostalih republik SFRJ privedla do razpada države.
Kriza države pa se je začela že pred smrtjo Josipa Broza Tita, ki je bil edini nesporen voditelj vseh republik in tisti, ki je v času življenja ohranjal enotnost države.
(VIDEO) "Privatizacija je bila tako kot osamosvojitev improvizacija. Nehajmo fantazirati o genialnem vodji v kleti Cankarjevega doma, ki je imel vse niti v svojih rokah. Ne." - Gregor Golobič, nekdanji generalni sekretar LDS-a s sinočnjo izjavo t ... - https://t.co/yhulxAKZH9 pic.twitter.com/4ZANBJxIRD
— TopNews.si (@TopnewsSi) June 18, 2021
V Sloveniji je kljub temu uveljavljeno prepričanje, da so odcepitve v svetu pogoste in uspešne in da je Slovenija izbrala običajno pot v državnost.
V resnici pa odcepitve seveda niso pogoste in ne uspešne, Slovenija pa je izbrala pot, ki je v Evropi veljala in še velja za delikventsko.
V Sloveniji uživajo simpatije tudi poskusi Katalonije in Škotske, da postaneta neodvisni državi.
Pri tem pa slovenski politiki pogosto spregledajo, da se obe o referendumih o neodvisnosti in morebitnem izstopu iz primeža matične države obvezno pogajata z matico in da tudi Evropska unija vztraja na stališču, da enostranskih odcepitev ne bo priznala.
Baski, ki so si z nasiljem prizadevali za odcepitev od Španije pa so se terorizmu medtem celo odpovedali.

V Kanadi je Vrhovno sodišče odločilo, da se mora pokrajina Quebec o izstopu iz države v primeru uspešnega referenduma dogovoriti.
In to seveda ne pomeni, da lahko sam odkorakaš od pogajalske mize.
Slovenija pa se je leta 1991 menda, kot danes trdi Tone Krkovič, namesto na pogajanja pripravljala na desetletno vojno.
Tone Krkovič: Pričakovali smo 10-letno gverilsko vojno. Kar imamo, smo si izborili sami in nikomur nismo nič dolžni (1. del) https://t.co/RPciXvoATF via @domovina
— Ambroz (@ambrozd) July 3, 2021
Le zakaj, če so nasilne in enostranske odcepitve v svetu nekaj povsem običajnega, kot so prepričani slovenski osamosvojitelji?
JLA je do 1991 bila tudi slovenska vojska v kateri so bili vsi takratni teritorialci. Brez JLA ne bi noben Slapar, Butara, Krkovič,.., mogel biti v službah v TO kot civilisti in se iti soldate, ko pa je bilo treba pokazat vsaj malo organiziranosti in vojaščine pa so vse zajebali. pic.twitter.com/OSQBT3HtfQ
— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) May 16, 2021
Morda se zdi presenetljivo, pa vendar je res: od leta 1945 se je samo eni državi (če ne štejemo držav, ki so nastale v procesu dekolonizacije) posrečilo enostransko odcepiti in postati članica OZN navkljub odporu ostanka nekdanje države.
To je bil Bangladeš, nekdanji »Vzhodni Pakistan«, ki je po intervenciji pakistanske vojske in nato še po intervenciji indijske vojske v nekaj letih ob pomoči priznanj drugih držav postal samostojna država.
V tem primeru že pogled na zemljevid pokaže, da je imela oblast v Zahodnem Pakistanu zelo malo možnosti nadzora nad dogajanjem v fizično zelo oddaljenem in ločenem vzhodnem delu države.
Pa še v tem primeru so druge države dolgo časa čakale, predno so priznale novo državo in še to praviloma potem, ko se je z izgubo ozemlja sprijaznila druga polovica države.
Vse ostale odcepitve so bile neuspešne.
Vključno s primerom Kosova, ki se je prav tako odcepilo po »slovenskem modelu« in je samo deloma uspešen primer enostranske odcepitve.
Bolj kot barikade teritorialcev in spretnost slovenskih diplomatov je bilo zato pomembno dejstvo, da je Sovjetska zveza razpadla in da tudi Slovenija več ni potrebovala zaščite SFRJ.
Tile SDSS podmladek so pa res pravi neonacisti z nacističnim pozdravom, ekstremisti, ki izvajajo politiko svojega führerja Janše.
— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) May 25, 2021
Še lažnivi Krkovič se je iz komunista in špiclja KOS prelevil kot glavni tajnik SDSS v nacističnega sledilca v črnem usnjenem SSovskem plašču!
Beda! pic.twitter.com/ToOWv5eI3p
Istočasno pa je tudi zaradi enostranske in nasilne odcepitve Slovenije to popeljalo SFRJ v krvav razpad države.
Slovenski veljaki, ki ob 30. obletnici razglasitve neodvisnosti Slovenije postavljajo spomenike vojakom in policistom bi naredili pravo potezo, če bi se s primernim spomenikom za samostojno državo zahvalili tudi najpomembnejšim za to dejstvo.
To pa so, poleg prebivalcev (in ne državljanov) Slovenije tudi ostale republike SFRJ – Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora in Makedonija, ki so sprejele podobne korake in predvsem niso aktivno nasprotovale enostranski odcepitvi Slovenije, pa čeprav je bila nasilna in so slovenski teritorialci in policisti brezobzirno pobijali tudi njihove državljane.
Obenem so slovenski politiki orožje še preprodajali ostalim državam, zapletenim v vojne in ob tem mastno služili, hkrati pa kršili embargo na prodaje orožja, ki ga je uvedel Varnostni svet OZN.
Slovenija je tako takoj po nastanku že kršila mednarodno pravo.
Npr. Kacin omenja, da sta JJ & Krkovič na začetku l. '93 od "blagajnika" Lovšina prejela 60 mio DEM. ⬇
— pjur (@pjur11) April 3, 2020
3/3 pic.twitter.com/X31x6D287D
Zato so Janez Janša in njegovi sodelavci lahko tudi mirno švercali in preprodajali orožje - vse preiskave so bile naposled ustavljene, saj bi na sodnih procesih lahko Janša Slovenijo razkril kot kršiteljico.
In zato imamo s predsednikom vlade, ki je prišel na oblast z nasiljem in s preprodajami orožja težave še danes.
Nasilna pot v neodvisnost je zaznamovala začetek nastanka Slovenije, vplivala na nastanek in klavrno usodo izbrisanih in njeno prihodnost.
Z izbiro nasilja, ki so ga izbrali predvsem Janša, Pučnik, Krkovič in podobni »osamosvojitelji« se Slovenija ni ločila od Balkana, pač pa je potrdila, da je neločljiv del Balkana.

Razpadi držav so namreč mednarodnopolitično neproblematični.
Kjer več ni samo ene države »matice«, druge države hitreje priznajo novo stanje.
In zato so Slovenijo in druge države nastale na pogorišču nekdanje SFRJ hitro priznale članice tedanje Evropske skupnosti (ES), sosede in druge države.
V Jugoslaviji je prišlo do nedogovorjenega, v primeru Sovjetske zveze in Čehoslovaške pa do dogovorjenega razpada.
In prav zato je bilo za slovensko osamosvojitev zelo pomembno, da se je proces razpada SFRJ po osamosvojitvi Slovenije nadaljeval tudi z drugimi republikami SFRJ.
Because @petra_jansa didn't mention that Krkovič is the actual distroyer of Yugoslavia and JJ was hiding in a basement in Ljubljana, while Slovenia was bleeding!
— SEID K-Day (@IntellyCorp_SID) March 18, 2020
Here,they agree to disagree! pic.twitter.com/5jjefjIah3
Badinterjeva komisija se na primer sploh ni spuščala v analizo »pravice do samoodločbe«, čeprav jo slovenski politiki in pravniki navajajo na vsakem koraku.
Raje je ugotovila preprosto dejstvo, da je država razpadla in uporabila načelo, ki ga je priznavalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu že v razsodbi o meji med Malijem in Zgornjo Volto iz leta 1986, po katerem je v primeru razpada držav notranje meje posameznih enot potrebno upoštevati kot nove meddržavne meje.
Zato je nastala in bila priznana Slovenija.
Bodimo natančni. Čin, ki ga je dosegel v vojski je brigadir. Prvi generalski čin v SV je generalmajor. Čina general sploh ni. Lahko pa ga prijatelji kličejo general in to ni nič posebnega.
— Dave Riwers (@DaveRiwers) May 11, 2021
Pokanje pušk, enotnost naroda, odločnost politikov, njihovo modro vodenje in poveljevanje - vse to so bili samo scenski elementi, ki jim sedaj državni hagiografi, kot nekoč zgodovinarji, ki so opisovali življenje svetnikov, dajejo mitske in skoraj že božanske razsežnosti.
Dva vélika vojaka slovenske zgodovine. General Maister in general Krkovič. Prvi osvobodil del Slovenije. Drugi, pod zaščito ministrov Janše in Bavčarja, postavil na noge slavno slovensko vojsko https://t.co/otb8MpjbJl, ki je v osamosvojitveni vojni premagala jugoslovansko armado pic.twitter.com/H7hsAHQWqn
— Iztok Jelen (@47citizen) March 20, 2018
O Krkoviču ni Prebilič nič mlatil, saj je lažnivi Krkovič, špicelj KOSa JLA, ki se lažno predstavlja za generala, s srednjo šolo, 17.maja 1990 se je kot strahopetni vodja oddelka ljudske obrambe občine Kočevje skril, da je JLA odpeljala orožje, kar sam na RTV razglasil za BARABO! pic.twitter.com/WQlTZF7Ri3
— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) May 16, 2021
Prava resnica je bolj peprosta: razlogi za nastanek slovenske države so v geopolitičnih spremembah in ravnanju ostalih delov SFRJ.