REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Laži osamosvojitve (10): JLA ni izvedla »agresije na Slovenijo«, saj Slovenija kot država ni nastala 25.06.1991

Laži osamosvojitve (10): JLA ni izvedla »agresije na Slovenijo«, saj Slovenija kot država ni nastala 25.06.1991Nekdanji predsednik Milan Kučan med govorom ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije. Vir: Twitter

Trideseta obletnica »osamosvojitve Slovenije« mineva na običajen način: s prikazovanjem črno-belih slik in utrjevanjem mitov, ki jih vztrajno krepi tudi politični vrh države.

Pri vprašanju, kdaj se lahko na temelju pravice do samoodločbe nekdo odcepi, kdo je 'ljudstvo' in kdo ne, ter podobno je toliko zapletov, da je ta pravica v praksi kot temelj nastanka držav velikokrat sporna in neuporabna.

V tem smislu se pogosto govori o agresiji JLA, ki je manda želela izničiti samoodločbo slovenskega naroda. Toda to preprosto ni res.

Kar se tiče slovenske pravice do samoodločbe je res, da je slovenski narod to pravico imel in jo še ima.

Toda pri vprašanju, kdaj se lahko na temelju te pravice nekdo odcepi, kdo je ljudstvo in kdo ne, in podobno je toliko zapletov, da je ta pravica v praksi kot temelj nastanka držav velikokrat sporna in neuporabna.

Druge države so zato Slovenijo praviloma priznale zaradi spremenjenih dejstev in mnenja Badinterjeve komisije, da je država SFRJ pač razpadla, ne pa zaradi slovenske pravice do samoodločbe.

K temu je potrebno dodati, da je v zvezi z JLA prav tako neustrezna uporaba pojma »agresija«, saj se ta pojem uporablja le za označevanje meddržavnih konfliktov.

Slovenija si je za doseganje državnosti in kot metodo za oblikovanje države izbrala pot enostranske odcepitve. Ta pot od leta 1945 pa do leta 1991 nikjer v Evropi ni bila uspešna in je praviloma še vedno nedovoljena, zato ni nenavadno, da so jo praktično vse države sveta zavračale.

Zato je tudi trditev o »agresiji« JLA neutemeljena in še posebej nesprejemljiva pri diskvalifikaciji posameznikov kot »agresorjev« zgolj zaradi dejstva, ker so bili pripadniki JLA.

Jugoslovanska ljudska armada je razen tega leta 1991 v Sloveniji angažirala le 1990 pripadnikov JLA s tehniko (zaradi določil OVSE jih ni smela več!), okoli 400 pripadnikov Zveznega sekretariata za notranje zadeve (ZSNZ) in okoli 270 carinikov, vse to pa proti okoli 35.000 pripadnikom slovenske TO in policije.

Pomembno je tudi vedeti, zakaj je bilo to narejeno.

Preprosto, slovenski politični voditelji tistega časa so si za doseganje državnosti in kot metodo za oblikovanje lastne države izbrala pot enostranske odcepitve.

Pri tem jim je bilo praviloma vseeno, kakšne posledice bo to imelo za preostanek države in druge narode.

Ustava SFRJ
Ustava SFRJ

Ta pot od leta 1945 pa do leta 1991 in nato vse do danes nikjer v Evropi ni bila uspešna in je praviloma še vedno nedovoljena, zato ni nenavadno, da so jo praktično vse države sveta zavračale.

Organi Slovenije so kljub temu dejansko prvi s pomočjo grožnje s silo junija leta 1991 prevzeli mejne prehode SFRJ in na njih zamenjali table.

Šlo je tudi za prvo enostransko spremembo mednarodne meje po koncu druge svetovne vojne v Evropi.

Šlo je tudi za prvo enostransko spremembo mednarodne meje po koncu druge svetovne vojne v Evropi.

To je bila hkrati tudi kršitev ustave SFRJ, ki je določala, »da se lahko zunanja meja SFRJ spremeni samo ob soglasju vseh republik in pokrajin.«

Takšnega soglasja ni bilo.

Ni je seveda države, ki se na kaj takšnega ne bi odzvala in zato je zvezna vlada (ZIS) pod taktirko Hrvata Anteja Markovića pri poskusu povrnitve nadzora na meji angažirala zvezno vojsko in policijo.

Vendar že pri tem ni imela podpore republik in prav tako ne Srbije.

Pri tem sta seveda obe strani, tako slovenska kot zvezna tudi kršili tedanjo jugoslovansko ustavo – za angažiranje vojske bi bila potrebna zelena luč poveljnika JLA, predsedstva SFRJ, ki pa se zaradi blokade izvolitve Stipeta Mesića s strani organov Srbije ni sestajalo.

Šlo je za notranji konflikt, cilj JLA so bile meje Jugoslavije, ne pa zasužnjevanje slovenskega naroda in podobno, kot se pogosto razglaša danes.

Demonstracije v Kataloniji. Vir: You Tube
Katalonci si želijo državo, imajo regionalno vlado, izvedli so celo uspešen referendum - toda enostranske odcepitve, kaj šele z nasiljem, jim celotna EU ne dovoli. Vir: Twitter

Pri tem so bile enote JLA v veliki meri že v Sloveniji, ker so bile tukaj stacionirane, kar dodatno dokazuje, da ni šlo za zunanjo agresijo.

Šlo je za notranji konflikt, cilj JLA so bile meje Jugoslavije, ne pa 'zasužnjevanje' slovenskega naroda in podobno, kot se pogosto razglaša danes.

Pri tem se zagovorniki teorije o »agresiji« pogosto sklicujejo tudi na trditev, da je Slovenija nastala že na dan razglasitve neodvisnosti.

To seveda ni res.

Za nastanek držav v skladu z mednarodnim pravom je potrebno izpolniti vrsto pogojev, izpolnjevaje teh pogojev s strani etnitete, ki trdi, da je država, pa zahteva čas.

Letališče Turške republike Severni Ciper  Vir: FB
Turška republika severni Ciper ima ozemlje, vlado, ljudstvo, vojsko in vse kar spada zraven - vendar je nihče razen Turčije ne priznava za državo. Vir: Twitter

Poleg de facto nadzora nad lastnim ozemljem in spoštovanjem mednarodnega prava pri nastanku države so dejansko, čeprav ne formalno, pomembna tudi priznanja drugih držav.

Kdaj je bila Slovenija res že neodvisna »država« je zato stvar debate, toda 25. junija leta 1991 to zagotovo še ni bila.

Ob tem je zelo pomembno tudi, da je država nastala na pravilen način.

Pri tem pa za enostranske odcepitve v Evropi še vedno velja (kot dokazujejo primeri Katalonije, Turške republike severni Ciper, Abhazije, Južne Osetije, Doneške in Luganske republike itd.), da so - nezakonite.

Nastanek Slovenije je bil zato proces, ki je trajal več mesecev in se je zaključil z vstopom države v OZN, maja 1992, pa še to zaradi - razpada nekoč skupne države.

Kdaj je bila Slovenija res že neodvisna »država« je zato stvar debate, toda 25. junija leta 1991 ta entiteta to zagotovo še ni bila.

Pač pa je to dan, na katerega je samo razglasila neodvisnost.

Delite članek