Kitajsko sporočilo ZDA: takoj razveljavite gospodarske sankcije, ali pa se soočite s posledicami

ZDA so uvedle nove sankcije zoper Kitajsko, tokrat zaradi nakupov vojaške opreme – v Rusiji. Ameriški uradniki ne skrivajo, da je cilj sankcij pravzaprav Rusija. Kitajska naj bi se pregrešila zoper zakon CAATSA, ki sankcionira vse, ki trgujejo z ruskimi vojaškimi podjetji, razlog za to pa sta aneksija Krima v Ukrajini leta 2014 in domnevno vmešavanje v ameriške volitve leta 2016.  

Kitajska se je že odzvala in zahtevala od ZDA, da prekličejo sankcije, »dokler še ni prepozno«, saj se bodo ZDA sicer soočile »s posledicami«, kot je zapisalo kitajsko zunanje ministrstvo.

»Odločno pozivamo ZDA, da popravijo svojo napako in prekličejo sankcije. V obratnem primeru bodo ZDA občutile posledice,« je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang.

Sankcije so sicer usmerjene proti kitajskemu podjetju za razvoj opreme, ki je glavno telo za nakupe orožja. Kitajska je nedavno kupila 10 ruskih najsodobnejših letal Suhoj – 35 in pritizračne raketne sisteme S-400 (ki jih je kljub grožnjam ZDA kupila tudi Turčija), s podobnimi nakupi pa bo tudi nadaljevala. Po navedbah kitajskih virov sankcije »ne bodo imele vpliva na kitajsko-rusko strateško sodelovanje«, ki bo še naprej naraščalo. V Kitajski te ukrepe vidijo kot »instrument za zaščito ameriških finančnih interesov.«

Na podoben način so se odzvali v Rusiji. »Sankcije se uporabljajo kot orožje nepoštene konkurence – in vsi se še zelo dobro spomnimo situacije s Severnim tokom 2,« je dejal senator Konstantin Kosačev, vodja komiteja za mednarodne odnose v zgornjem domu ruskega parlamenta.

Ameriški analitik Gerald Horne ocenjuje, da so kaznovalni ukrepi Washingtona del »histerije« zaradi vse večje rasti kitajskega gospodarstva. ZDA se zato odločajo za vse bolj agresivne pristope, s katerimi želijo ubraniti svoje pozicije v svetu.

Med drugim so od kitajske agencije Xinhua in globalne kitajske televizije ameriške oblasti zahtevale, da se registrirajo kot »tuji agenti« in to po zakonu o registraciji tujih agentov, ki je bil sprejet v času boja proti nacizmu. Prisiljevanje medijev, pa čeprav v državni lasti, da se registrirajo kot »tuji agenti«, je seveda precej nevarno in krši tudi številne mednarodne konvencije, ki zagotavljajo svobodo izražanja in neodvisnost medijev.

Ob tem so ZDA znova uvedle še dodatne desetodstotne carine na več kot 200 milijard kitajskega blaga, ki se izvaža v ZDA. Kitajska je odgovorila z dodatnimi carinami na 60 milijard ameriškega blaga, ki se uvaža v ZDA. Ti ukrepi bodo stopili v veljavo naslednji teden.

Ker se v Kitajsko uvaža manj blaga, kot ga Kitajska izvaža v ZDA, je Kitajska tu ostala brez možnosti, da odgovori »recipročno.« Vendar ima na voljo vrsto drugih ukrepov, od blokade nakupov kitajskih podjetij s strani ameriških podjetij, prodaje ameriških obveznic vse do znižanja lastnih carin na proizvode drugih držav, zaradi česar bo poslovanje podjetij iz ZDA na Kitajskem še manj konkurenčno. In prav to namerava Kitajska storiti že kmalu.

Kitajska namreč namerava zmanjšati carine na večino izdelkov svojih ostalih trgovskih partnerjev – razen seveda za ZDA. Na ta način bo zmanjšala stroške za kupce in povečala potrošnjo, kot ocenjuje Bloomberg, hkrati pa nadomestila številne ameriške izdelke na svojem trgu. Vse to je seveda velika priložnost tudi za evropska podjetja.

Kitajska ima namreč za večino držav še zmeraj višje carine, kot večna drugih držav v razvoju. Te carine po sistemu »carine za državo z največjimi ugodnostmi« (MFN) so trenutno v višini 9,8 odstotka, medtem ko so ameriške od leta 2017 na primer 3,4 odstotka.

Kitajski predsednik vlade Li Kečijang je dejal, da morajo države »podpreti multilateralizem in načela svobodne trgovine«, kajti »ne glede na to, kakšne spremembe zahtevajo carine, ni dvoma, da to prinaša koristi. Če so probleme, jih je treba reševati s pogajanji.«

Kdo bi si še pred nekaj leti lahko mislil, da bo Kitajska postala zagovornik svobodne trgovine in sodelovanja med državami, medtem ko bodo ZDA, ki so bile doslej najbolj ognjevit zagovornik istih načel, tako nenadoma postale država protekcionizma in največja graditeljica pravih in gospodarskih zidov na svetu.