MZZ: Posledic zvišanja ameriških carin na turške dobrine za EU ni mogoče izključiti

Turško gospodarstvo je tesno povezano z Evropsko unijo, zaradi česar določenih posledic zvišanja ameriških carin na uvoz jekla in aluminija iz Turčije ni mogoče povsem izključiti, so za STA zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve. Dejanski učinek ameriških ukrepov bo mogoče oceniti šele, ko se bodo nihanja vrednosti turške lire stabilizirala.

ZDA so zaradi spora glede ameriškega pastorja, ki ga v Turčiji obtožujejo vohunjenja in terorizma, uvedle sankcije proti dvema turškima ministroma in podvojile carine na uvoz aluminija in jekla iz Turčije. To je močno zamajalo tečaj turške lire. Turčija je nato povečala carine na uvoz ameriških elektronskih naprav in drugega blaga.

Turške institucije so sicer pretekli teden sprejele ukrepe za pomiritev trgov, nakar se je tečaj lire začasno stabiliziral. Vendar pa še vedno niha, zaradi česar bo učinek ameriških ukrepov na vrednosti turške valute moč ovrednotiti šele po tem, so navedli na ministrstvu.

Turčija je sicer po podatkih Evropske komisije med pomembnimi partnerji EU. Uvoz iz Turčije znaša 3,8 odstotka vsega uvoza v EU, izvoz v Turčijo pa 4,5 odstotka vsega izvoza EU. Zaradi tesne povezanosti med gospodarstvoma EU in Turčije tako določenih posledic ukrepov ZDA ni mogoče izključiti, so poudarili na MZZ.

Pojasnili so, da se pozitivno razvija tudi blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo, ki konstantno raste. V letu 2017 je dosegla 857 milijonov evrov, kar pomeni 41-odstotno rast glede na leto 2016. Menjava raste predvsem na račun rasti turškega izvoza, ki je znašal 567 milijonov evrov, slovenski izvoz pa je bil 290 milijonov.

Podatki za prve tri mesece 2018 kažejo, da se pozitiven trend rasti menjave zaenkrat nadaljuje, saj je v omenjenem obdobju znašala skoraj 195 milijonov evrov, kar predstavlja okoli 16-odstotno rast glede na enako obdobje lani.

denar_turcija_lira.jpg

Odnose med državama so na ministrstvu ocenili kot prijateljske. Strateško partnerstvo iz leta 2011 predvideva redne stike na visoki ravni. Poleg srečanj na vrhu in ministrski ravni potekajo tudi redne politične konzultacije. Strateško partnerstvo je predvidelo krepitev sodelovanja na področju turizma, infrastrukture ter medsebojne trgovine in naložb, zaradi česar je bil uveden mehanizem rednih zasedanj skupne gospodarske komisije. Zadnje zasedanje je potekalo maja 2017 v Ankari.

V zadnjem obdobju so bilateralni stiki tudi zaradi volitev v obeh državah redkejši, so še navedli na MZZ. Na mednarodne stike Turčije je vplival tudi poskus državnega udara leta 2016. V tem obdobju so se nekajkrat zaostrili tudi odnosi med Turčijo in državami EU.

Slovenija pri tem izpostavlja pomen ohranjanja dialoga s Turčijo, ki jo ocenjuje kot pomembno strateško partnerico, denimo na področjih migracij in gospodarstva. Ob tem so poudarili pričakovanje, da mora država kandidatka za članstvo v povezavi spoštovati pričakovanja in standarde EU na področjih vladavine prava in človekovih pravic.