Trump pohvalil generala Haftarja, ki napreduje proti položajem vlade, ki jo podpirajo ZDA

Neenotno politiko mednarodne skupnosti, ko gre za vprašanje Libije morda najbolje razkriva zadnji telefonski pogovor ameriškega predsednika Donalda Trumpa s poveljnikom Libijske narodne vojske (LNA), Khalifo Haftarjem.

Ameriški predsednik je pohvalil njegovo vlogo v »boju proti terorizmu« in zavarovanju velikih libijskih zalog nafte, medtem ko sile generala napredujejo proti Tripoliju, kjer ima sedež s strani OZN podprta vlada – ki jo podpirajo tudi ZDA.

General Haftar in Trump naj bi imela tudi »isto vizijo tranzicije Libije« v »stabilen, demokratičen političen sistem.«

Sporočilo o tem dogodku tudi ne vsebuje nobene kritike na račun Haftarja, kar je precejšnja sprememba, kot opaža tudi CNN.

Doslej je bilo zaradi ofenzive ubitih že najmanj 213 ljudi, 1009 pa je ranjenih. Zaradi ofenzive so ZDA iz države umaknile tudi manjše število svojih vojakov.

Medtem pa tudi britanski Guardian opozarja tako na nov begunski val, ki se obeta Evropi, kot na podporo, ki jo ima general Haftar.

Država je namreč razdeljena in ima dva parlamenta. Večina držav sveta podpira vlado v Tripoliju, ki jo vodi Fayez al Sarraj, toda odpadniški general Haftar naj bi imel podporo Savdske Arabije, Egipta, Združenih arabskih emiratov in Francije.

Po nekaterih poročilih naj bi imel tudi podporo Rusije in ZDA.

Časnik opozarja, da so besede predsednika libijske vlade Fayeza al Sarraja o tem, da bi v Evropo lahko kmalu prišlo novih 800.000 beguncev skladne z napovedmi italijanskih obveščevalnih služb in očitno namenjene k opozarjanju evropskih držav pred posledicami dolge državljanske vojne v državi.

Veliko je namreč zaskrbljenosti o tem, da bi Libija lahko postala »nova Sirija,« razdeljena v državljanski vojni, ker bi nastalo ogromno število beguncev.

Na jugi Libije naj bi se namreč nahajali »teroristi«, ki jih je sedanja vlada izgnala ob pomoči mesta Misrata iz Sirte pred tremi leti in bi se sedaj lahko vrnili proti severu.

Sarraj tudi opozarja, da Haftarjeve sile napadajo »civilne objekte, ceste, šole, hiše, letališča in medicinske ustanove, ambulante in bolnišnice« in da Haftar zgolj trdi, da napada teroriste, da pa so tam »samo civilisti.«

»Haftarjeva izdajalska akcija bo vodila do uničenja Libije in sosednjih držav. Če se ta napad na civilno prebivalstvo ne konča in se ne umakne, ne bodo mogoča nobena pogajanja,« je dejal Sarraj.

Število migrantov, ki so dosegli italijanske obale, je sicer zaradi ostrih ukrepov italijanske vlade padlo na samo 551 migrantov med 1. januarjem in 10. aprilom letos, vendar mednarodna organizacija OZN za migracije ne more predvideti, koliko Libijcev in državljanov drugih držav bi lahko poskusilo pribežati v Evropo. IOM pa opozarja, da je do leta 2017 v Italijo prihajalo več kot 6000 migrantov mesečno.

Po drugi strani pa Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in tudi Francija opozarjajo na veliko vlogo, ki jo imajo že danes islamisti v mednarodno priznani vladi. Prav to je osnova za trditve, da prav general Haftar prinaša »stabilnost v državo.«

Mednarodna skupnost pa medtem dogajanje bolj ali manj tiho opazuje. Ameriška vojska se je, na primer, pred Haftarjevo ofenzivo hitro umaknila iz države. 

David Satterfield, vodja oddelka za bližnjevzhodne zadeve v ameriški administraciji poziva vse strani »na vzdržanost,« ne da bi odkrito kritiziral Haftarjevo ofenzivo.

Al Jazeera pa opozarja, da sile Haftarja napadajo tudi s civilisti nastanjene dele Tripolija. Zadnje rakete Grad naj bi tako ubile sedem ljudi v Tripoliju.

Kmalu zatem je sledil topniški napad iz južne smeri. »Združenim narodom in Varnostnemu svetu sporočamo: poslušajte. Poslušajte bombardiranje … Rakete padajo po nas. Zato vas prosimo, najdite rešitev za nas,«je dejal Youssef Salem, begunec iz jugozahodnega predmestja al-Suani.

Razseljenih naj bi bilo že več kot 25.000 ljudi.

Hkrati je s strani OZN priznana vlada v Tripoliju izdala naloge za aretacijo za generala Haftarja, za katerega trdijo, da je tudi sodelavec ameriške obveščevalne službe CIA.

Nalog za aretacijo so izdali tudi za njegove sodelavce. Zaradi bombardiranja mesta so pripadniki OZN 163 ljudi že evakuirali v sosednji Niger.

Notranji minister vlade v Tripoliju je zaradi podpore, ki jo Pariz daje odpadniškemu generalu Haftarju, že napovedal prekinitev odnosov s Francijo. Francija pa je te obtožbe označila za »neutemeljene.«

Italija, ki ima prav tako velike naftne interese v Libiji naj bi bila nezadovoljna zaradi stališč Francije in ji zameri predvsem to, da ni želela podpreti resolucije EU, ki bi od Haftarja zahtevala, da zaustavi svoje napredovanje.

Konflikt tako še naprej grozi, da bo ogrozil dotok sicer zelo kvalitetne libijske nafte, povzročil nov migrantski val in omogočil oboroženim skupinam, da izkoristijo kaos.