Presenečenje v Libiji: Gadafi po Gadafiju? Libija dobiva novega vodjo, profitiral pa bo Putin

Rusija je potrdila, da podpira novo politično vlogo sina leta 2011 z oblasti strmoglavljenega in kruto umorjenega nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija.

Saif al-Islam upa, da bo lahko nasledil svojega očeta na čelu severnoafriške, z nafto bogate države.

Kot poroča Bloomberg je Saif al-Islam te dni postal najnovejši politik v dolgi vrsti Libijcev, ki iščejo podporo Moskve v času, ko si ruski predsednik Vladimir Putin prizadeva naposled okrepiti vlogo Rusije v Libiji.

»Naše stališče je, da nihče ne sme biti izoliran in izključen iz konstruktivne politične vloge. Saif al-Islam ima podporo določenih plemen v Libiji, ki bi morali biti vsi skupaj del celotnega političnega procesa«, je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Mikhail Bogdanov.

Ker so Združene države zahvaljujoč politiki Najprej Amerika aktualnega predsednika Donalda Trumpa v Libiji postale precej pasivne, je nastalo vrzel odločno zapolnil Kremelj, ki poskuša postati glavni »delitelj« moči v tej državi, ki je po prevratu še naprej razdeljena in brez vodstva, odkar je bil Gadafi leta 2011 strmoglavljen in umorjen. Rusiji so dodatni veter v jadra za načrt »Gadafi po Gadafiju« dali tudi Trumpovi načrti za umik ameriških vojakov iz Sirije.

Rusija je lani spremenila svojo strategijo v Libiji: najprej je v celoti podprla Khalifa Haftarja, poveljnika Libijske nacionalne vojske, ki nadzoruje večino ozemlja bogatega z nafto na vzhodu države, toda zdaj se vse bolj odpira za dialoge z vsemi konkurenčnimi centri moči v tej državi.

Razen Haftarja, ki je bil tudi sicer pogost gost Kremlja, se tudi premier vlade nacionalnega sveta Fayez al-Sarraj, Haftarjev tekmec, skupaj s svojimi zavezniki pogosto mudi v Moskvi.

Opisana strategija omogoča Kremlju, da doseže več koristi kot kakršna koli druga (zunanja) svetovna sila, ki podpira eno ali drugo libijsko sprto stran.

Bogdanov, ki je tudi Putinov odposlanec za Bližnji vzhod, je za ruske medije odkrito potrdil: »Podpiramo jih vse (v Libiji)«.

Za Putina, ki je zelo jezno obsodil vojaško kampanjo v Libiji pod vodstvom Nata, (ki je po štirih desetletjih vladanja zrušila Gadafija) in jo poimenoval za križarsko vojno, bi vrnitev Rusije kot ključnega akterja v Libiji po uspešnem posredovanju v Siriji - okrepila vpliv Moskve v tem delu sveta, seveda v škodo ZDA.

Putin s tako politiko utira Rusiji pot tako za sklepanje pogodb o obnovi v vojni in medplemenskih spopadih razrušene in uničene države v višini 200 milijard dolarjev, kot pridobitev deleža v največjih afriških naftnih virih pa tudi odpira možnosti za novo pomorsko oporišče v Sredozemlju.

Ko je pred sedmimi leti libijski voditelj Moamer Gadafi umrl na ulicah svojega rojstnega mesta Sirte, so mnogi Libijci proslavljali in upali na boljšo prihodnost. Svet pa so obšli posnetki barbarskega mučenja in umora Gadafija, ki so ga na zahodu imeli za diktatorja.

Tako sta po 42 letih tudi Libijo, ob pomoči Nata, dohiteli revolucija in demokracija. Diktatura je bila zrušena.

Islamisti so izkoristili kaos in spopade v Libiji, da učinkotivo razširijo svoj vpliv.

Policija in vojska sta zoperstavljeni druga drugi in se brutalno spopadata v boju za nadzor nad ozemljem, ki je bogato z nafto.

ISIS je razklanost oblasti v Libiji izrabil, da si je v Sirti ustvaril oporišče, odskočno desko za širitev radikalnega islama na pragu Evrope.

Danes je šerijat osnova zakonodaje v Libiji.

»Zahod je naredil vse, kar je lahko, da bi to državo pahnil v kaos. Toda zdaj vse strani v konfliktu verjamejo v Moskvo«, je poudaril Alexander Dynkin, vodja Inštituta za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose, državne raziskovalne skupine, ki svetuje Kremlju.

Zdi se, da se Kremlju takšna strategija že obrestuje. Rusija se znova pogaja z Libijo o gradnji hitre proge od Bengazija do Sirte, na podlagi pogodbe težke 2,2 milijarde evrov, ki je bila prekinjena po padcu Gadafija.

Tudi ruske tovarne orožja ponovno dobičkonosno poslujejo in služijo s trgovino z Libijo. Libija prav tako kupuje milijon ton ruske pšenice za približno 600 milijonov evrov.

V teku so pogajanja z libijsko naftno družbo za ponovni zagon projektov, ki so bili dogovorjeni že v času Gadafijeve vladavine. Ruski Rosneft se je že odločil in vlaga v raziskave ter proizvodnjo naftnih proizvodov v Libiji, ob tem kupuje tudi surovo nafto.

Podpisana je tudi pogodba z Nacionalno naftno korporacijo, ki ima sedež v Tripoliju in je pod nadzorom al-Sarraja, kljub navezam med Khalifom Haftarjem in Moskvo, saj je libijska Nacionalna naftna korporacija edina, ki lahko sklepa pogodbe s tujimi državami in podjetji.

Vse to pa še ne pomeni boljšega življenja za navadne prebivalce Libije, ki se danes z nostalgijo spominjajo »Gadafijeve ere«, ko niso plačevali ne elektrike, ne za porabo vode, za 10 evrov pa so lahko kupili 100 litrov bencina, izobraževanje in zdravstvena zaščita sta bili brezplačni, stanovanja in zaposlitve so bila na voljo mladim družinam, pismenost pa se je s 25 povečala na 83 odstotkov, pri čemer je četrtina Libijcev imela v obdobju Gadafijeve vladavine univerzitetno diplomo.

Država je takrat financirala tudi šolanje in zdravljenje državljanov v tujini.

Gadafi je zapustil državo brez zunanjega dolga in z rezervami v višini 150 milijard dolarjev ... Rezerve so bile zamrznjene po vsem svetu, ko se je začela revolucija.

Toda Rusija je prepričana, da je mlajši Gadafi »najboljša izbira« za Libijo. Čeprav je Saif al-Islam soočen z velikimi problemi v boju za oblast, je očitno za Ruse »najboljši scenarij, da podprejo nekoga iz nekdanjega režima, ker se z njim dobro razumejo in imajo za seboj desetletja dobrega sodelovanja v času Gadafija,« opozarja libijski politični analitik Mohamed Eljarh.

46-letni Saif al-Islam, ki je študiral v Londonu, je bil zaprt in podvržen sojenju, vendar so ga sredi leta 2017 iz zapora izpustili uporniki, ki so strmoglavili in umorili njegovega očeta.

Visoki ruski uradniki so kmalu po izpustitvi stopili v stik z Gadafijevim sinom, je potrdil neimenovani vir za Bloomberg.

Posebni odposlanec Gadafijevega sina se je v začetku decembra srečal z Bogdanovim in v njegovem imenu posredoval svoje pozdrave ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ter pojasnil politično vizijo Saifa al-Islama glede prihodnosti Libije in zahteval podporo Moskve.

Viri trdijo, da ta obisk v Kremlju ni bil prvi.

Gadafijev sin bi sicer lahko sodeloval na splošnih volitvah v Libiji, ki naj bi bile naslednje leto ob podpori Združenih narodov, čeprav je njegovo izročitev zahtevalo Mednarodno kazensko sodišče zaradi obtožb iz leta 2011 za zločine proti človeštvu.

Haftar prav tako goji predsedniške ambicije, nič manj kot tudi drugi libijski politiki, a zdi se, da se Rusija še ni dokončno odločila, komu bo dala največjo podporo.

Toda Haftar je star in slabega zdravja, tako da bi mogel dobiti prav Gadafijev sin rusko podporo, če bo imel med Libijci veliko privržencev, je dejala Marija Al Makahleh, strokovnjakinja za Bližnji vzhod v organizaciji Valdai Cluba, ki uživa podporo Kremlja.

Ne glede na negotov izid volitev v Libiji, si Rusija že zdaj prizadeva zagotoviti, da bo imela koristi, ne glede na to, kdo bo zmagal.

»Nobena stranka v Libiji si ne more privoščiti, da bi bila sovražna ali zavrnila pogovor z Rusijo«, opozarja Riccardo Fabiani, strokovnjak za Bližnji vzhod in Severno Afriko.