REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rusija in ZDA imenovali krivce za množične poboje v Siriji, EU in Slovenija brez obsodbe sirskih oblasti

Rusija in ZDA imenovali krivce za množične poboje v Siriji, EU in Slovenija brez obsodbe sirskih oblastiTanja Fajon in Ahmed al Šara. Vir: Posnetek zaslona, X

V zadnjih treh dneh naj bi bilo v mestih Latakija in Tartus v Siriji ubitih najmanj 1300 ljudi, od tega več kot 800 civilistov.

Na spletu krožijo številni izjemno nazorni videoposnetki (POZOR, NASILJE!), ki naj bi prikazovali, kako borci novih varnostnih sil sredi belega dne mučijo in usmrtijo civiliste, vključno z ženskami in otroki.

Po grozljivih pobojih civilistov v Siriji so se članice VS OZN odzvale z obsodbami teh zločinov, a ne povsem enotno.

Zanimivo je, da sta tokrat Rusija in ZDA skupaj bolj odločno obsodili poboje, medtem ko se je Evropska unija odzvala z veliko bolj blagim sporočilom, v katerem ni želela obsoditi sirskih oblasti, istočasno pa je odgovornost za zločine pripisala »Asadu naklonjenim elementom«, čeprav je iz dokazov očitno, da poboje izvajajo džihadisti in sile nove oblasti, ki jo EU podpira.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio je na primer obsodil »radikalne islamistične teroriste, vključno s tujimi džihadisti«, zaradi pobojev pripadnikov sirskih manjšin, vključno s kristjani, druzi, alaviti in Kurdi. EU pa je za razmere obtožila »Asadu naklonjene elemente«, ki napadajo »sile začasne vlade«, in obsodila »vse nasilje nad civilisti«, ne da bi poboje pripisala kateri koli strani.

Tokrat Rusija in ZDA skupaj bolj odločno obsodili poboje, medtem ko se je EU odzvala z veliko bolj blagim sporočilom, v katerem ni želela obsoditi sirskih oblasti.

Rusija je na podoben način obsodila napade na civiliste in odgovornost prav tako pripisala vladajočim džihadistom.

Rusija in ZDA ohranjata stike glede poslabšanja razmer v Siriji, je dejal veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzija.

Nebenzja je v ponedeljek v pogovoru z novinarji razkril, da imajo vse članice Varnostnega sveta ZN podobno stališče glede poslabšanja razmer v tej bližnjevzhodni državi, in poudaril, da sta Moskva in Washington v stiku glede tega vprašanja.

»Svet je bil enoten glede tega, o čemer smo danes razpravljali, vsi so se izrekli.

Ne bi rekel, da enotno, vendar so vsi poudarili iste elemente: nedopustnost tega, kar se je zgodilo, množične poboje in nasilje,« je dejal Nebenzja.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pred tem dejal, da je Moskva zaskrbljena zaradi porasta nasilja v Siriji, in pozval k hitremu ukrepanju.

»Mnogi narodi in mednarodne organizacije, vključno z ZN, so enako zaskrbljeni,« je izjavil Peskov.

Številni pripadniki manjšin so v Siriji našli zatočišče v vojaškem oporišču ruske vojske v Tartusu, kjer je najmanj 7000 civilistov.

Sirska vlada je padla konec leta 2024, potem ko so militantne sile, ki so nasprotovale takratnemu predsedniku Bašarju al-Asadu, izvedle nepričakovano ofenzivo in v nekaj dneh prevzele nadzor nad Damaskom.

Državna vojska je med ofenzivo propadla, nadomestile pa so jo nove varnostne sile, sestavljene iz različnih nekdanjih džihadističnih skupin.

Razmere v obalni Siriji so se prejšnji teden poslabšale, saj je prišlo do spopadov med novimi varnostnimi silami in lokalnimi milicami, ki jih zahodni mediji opisujejo kot »zveste Asadu«.

Nasilje je bilo osredotočeno na območja, kjer živijo alaviti, etnoreligiozna skupina, ki ji pripada nekdanji predsednik.

Čeprav se alavite običajno opisuje kot islamsko sekto, jih islamisti, ki so trdno prepričani, da so odpadniki, ki jih je treba iztrebiti, obravnavajo negativno.

Dejanski vodja Sirije in nekdanji vodja džihadistične sile HTS Ahmed al Šara je sicer obsodil nasilje in obljubil, da bodo tisti, ki so napadali civiliste odgovarjali, v kar pa številni opazovalci dvomijo.

Slovenija je članica VS OZN, vendar si pri tem vprašanju slovenski diplomati prav tako niso upali jasno obsoditi džihadističnih klavcev, ki so se sami posneli med zločini.

Z njihovim samooklicanim »predsednikom« se je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki pogosto zelo rada govori o varovanju človekovih pravic nedavno celo srečala in rokovala.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke