REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija v OZN ni podprla resolucije proti poveličevanju nacizma

Slovenija v OZN ni podprla resolucije proti poveličevanju nacizmaResolucija proti neonacizmu je bila v OZN sprejeta navkljub EU

Ob obletnici mednarodnega dneva boja proti fašizmu in antisemitizmu (ki se obeležuje 9. novembra) Slovenija v OZN znova ni podprla resolucije proti poveličevanju nacizma.

ZDA in Ukrajina sta bili edini državi, ki sta glasovali zoper resolucijo, ki jo je predlagala Rusija in nasprotuje poveličevanju nacizma v različnih državah, poroča Jerusalem Post.  

Pri tem so se vzdržale tudi vse članice EU, torej tudi Slovenija, kot tudi Kanada in Avstralija, medtem ko je kar 121 držav članic OZN glasovalo za sprejem te resolucije. Tako je bila resolucija vendarle sprejeta.

V ZDA in državah članicah vidijo to resolucijo kot poskus izolacije Ukrajine in nekaterih drugih držav, zlasti v vzhodni Evropi, v kateri se je na podlagi protiruskih politik razbohotilo tudi poveličevanje nacizma in sodelavcev okupatorskih režimov, ter zmanjševanje zgodovinske odgovornosti le-teh za holokavst, etnična čiščenja in številne zločine.

Ni pa to prvič, da se je EU vzdržala.

Omenjena resolucija se pravzaprav z manjšimi spremembami sprejema že več let, Generalna skupščina OZN pa jo skorajda redno potrjuje, čeprav ZDA z zelo majhnim številom glasov običajno glasujejo proti njej.

Vzdržale so se tudi vse članice EU, torej tudi Slovenija, kot tudi Kanada in Avstralija, medtem ko je kar 121 držav članic OZN glasovalo za sprejem te resolucije.

Tokrat so bile še v posebej veliki manjšini, saj jim je kot edini zaveznik ostala – Ukrajina.

V tem primeru celo Izrael seveda ne glasuje tako, kot glasujejo ZDA.

Članice OZN glasujejo o resoluciji »Boj proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih oblik nestrpnosti« že od leta 2005.

Gre za resolucijo, katere pobudnica je Rusija, ki jo skrbijo zadnji poskusi relativiziranja protifašističnega boja.

Leta 2016 jo je na primer podprlo že več kot 140 držav, nasprotovali so ji ZDA, Palau in Ukrajina, medtem ko so se države članice EU, tudi Slovenija, pa glasovanja vzdržale.

Ustaški simboli na Hrvaškem
Hrvaški državni organi pogosto tolerirajo poveličevanje ustaštva.

V ZDA so pojasnili, da resoluciji nasprotujejo, ker je po »vsebini preozka« in ker poziva »k nesprejemljivim omejitvam temeljnih pravic do svobode izražanja.«

Prav tako ZDA menijo, da Rusija resolucijo uporablja za »politične napade na sosede« – s tem je Amerika brez dvoma imela v mislih Ukrajino.

V Nemčiji so poudarili, da bi na podlagi te resolucije lahko bili »posamezniki, ki so se v štiridesetih letih borili za neodvisnost baltskih držav od Sovjetske zveze, pavšalno povezani z nacionalsocialističnimi zločini«.

Besedilo resolucije je »neuravnoteženo« in selektivno, so prepričani slovenski diplomati.

Slovensko zunanje ministrstvo je leta 2016 zapisalo, da, »vzdržani glas Slovenije in celotne EU tako tudi letos izhaja iz nekaterih vsebinskih elementov omenjene resolucije, med katerimi posebej omenjamo še vedno preveč restriktivno in selektivno besedilo glede svobode izražanja in mirnega zbiranja in združevanja …«

Resolucija namreč prepoveduje vsakršne neonacistične shode.

Slovenija pa je ob tem resolucijo kritizirala tudi zato, ker »ne obravnava vseh ključnih oblik rasističnih in totalitarnih ideologij na enak način …«

Besedilo resolucije je zaradi tega »neuravnoteženo« in selektivno, so prepričani slovenski diplomati.

Leta 2014 so v MZZ zatrdili, da resolucije ni mogoče podpreti »iz vsebinskih razlogov.«

Domobranci - Poljska
Domobranci, ki so sodelovali z nacisti so na Poljskem deležni rehabilitacije in državnih odlikovanj.

Kljub temu pa dejstvo, da države EU niso sposobne podpreti zelo jasne obsodbe nacifašizma meče temno senco nad Evropo, ki je utemeljena tudi na protifašizmu in antinacizmu.  

Resolucija je za številne evropske države boleča zato, ker obsoja kolaboriranje in opravičevanje nekaterih kolaborantov, ki so jih evropske države v svoji reviziji zgodovine znova povzdignile med nacionalne heroje.

Resolucija je za številne evropske države boleča zato, ker obsoja kolaboriranje in opravičevanje nekaterih kolaborantov, ki so jih evropske države v svoji reviziji zgodovine znova povzdignile med nacionalne heroje.

Resolucija pa obsoja vse oblike povzdigovanja kolaborantov s fašističnimi režimi, tudi enačenje teh z nacionalnimi osvobodilnimi gibanji.

To je povsem očitno tudi v neskladju s slovenskim konceptom sprave, v katerem po uravnoteženih interpretacijah domobranci nastopajo kot nacionalno zavedni borci.

Poleg tega omenjena resolucija ne obsoja na primer komunizma ali rdeče zvezde.

Istočasno pa poudarja zaskrbljenost, da številne tradicionalne stranke na regionalni in državni ravni sklepajo zavezništva z neonacističnimi političnimi strankami.

To pa velja tako za Ukrajino in baltske države kot za Poljsko, sosednjo Hrvaško in še marsikatero drugo državo v EU.

Junija letos je na primer Haaretz poročal o neonacističnem koncertu »Trdnjava Evropa«, o katerem »nihče ne govori.«

Trdnjava Evropa - plakat za koncert

Na tem koncertu so bili tudi pripadniki neonacistične supine »Modrooki vragi.«

Na Poljskem so nedavno rehabilitirali domobranske enote, ki so se borile tudi na strani nacistične Nemčije.

Hrvaška ima podobno toleranten odnos do poveličevanja zločinske ustaške tvorbe NDH.  

V vseh teh državah domače kolaboracijske sile javno ali posredno rehabilitirajo – to pa je tudi eden od resnih, čeprav prikritih razlogov za odpor tej resoluciji.