ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Fašizem kot biznis: Mussolinijevo rojstno mesto se znova koplje v denarju
Benito Mussolini se je rodil v majhni vasici Predappio v provinci Forli v deželi Emilija – Romanja. Tu je bil potem, ko so ga ustrelili italijanski partizani, nato leta 1957 tudi pokopan.
In prav zato je Mussolinijev rojstni kraj že desetletja središče nenavadnih romarskih pohodov, vse od leta 1957, ko so tja preselili njegove posmrtne ostanke.
To sicer ni nič novega, kar preseneča, pa je izjemno velik naval turistov, predvsem pa deklariranih fašistov v omenjeno mesto.
Italian mayor welcomes tourists drawn to newly revealed Mussolini tribute | @NickSquires1 https://t.co/V2xcD0qEGH pic.twitter.com/AwBRUn68Ck
— Telegraph World News (@TelegraphWorld) 29 July 2019
Na sveta mesta fašizma je mogoče tudi z organiziranimi turističnimi potovanji.
Prvi postanek je ob grobnici velikega Duceja, nato pa si je v trgovinicah ob ulici Matteottija, socialdemokrata, ki so ga ubili fašisti, mogoče kupiti tudi majice z likom Mussolinija, kipce fašističnega diktatorja, znanih voditeljev SS-a, lično izdelanih svastik ter drugih nujnih pripomočkov, potrebnih za negovanje temnih tradicij fašizma.
Odlična prodaja in zaslužki v Italiji imajo vse več posnemovalcev tudi drugje.
Adolf Hitler and Benito Mussolini tour the Soviet Brest Fortress, August 1941. #WW2 pic.twitter.com/2ePXR5Thz2
— WWII Pictures (@WWIIpix) 23 July 2019
V portugalskem mestu Santa Comba Dão so si zaželeli postaviti spomenik Antóniu de Oliveiru Salazarju, portugalskemu diktatorju, ki je vladal od leta 1932 do leta 1968.
Kip je bil uničen med revolucijo leta 1974, ohranila se je le glava, ki pa jo župan zvesto čuva.
Španski diktator Franco teh težav nima, saj si je že za časa življenja postavil mavzolej v Dolini padlih.
To popularnost diktatorjev so opazili tudi v Guardianu.
Navajajo besede Fabrizia in Mameli Gamberini, ki sta v Predappio prišla na svoje vsakoletno potovanje, s katerim se poklonita Benitu Mussoliniju.
»Midva sva fašista,« ponosno pove navdušena Mameli, ko zapusti Predappio Tricolore, prodajalno spominkov v barvah italijanske zastave.
»Prihajava vsako leto konec julija, da si kupiva spominke, obiščeva njegovo grobnico in pustiva nekaj cvetja v njegovo čast,« je ponosno zaupala novinarjem gospa Gamberini.
Benito Mussolini ruled Italy as the head of the Fascist Party from 1922-1943. The Italian Fascist Party’s motto was “Il Duce ha sempre ragione.” (“The Leader [Mussolini] is always right.”) pic.twitter.com/RdYn1q463w
— The Lincoln Movement (@MovementLincoln) 27 July 2019
Oba sta iz mesta Varese, vsakega 29. julija pa prihajata proslavljati diktatorjev rojstni dan. Letos od njegovega rojstva mineva 136 let.
Njegovo grobnico so zaradi renoviranja zaprli leta 2017, toda trikrat letno – ob obletnici smrti 28. aprila, obletnici pohoda na Rim 28. oktobra ter 29. julija, ob obletnici rojstnega dneva, družinsko grobnico Mussolinijevih vendarle odprejo tudi za številne obiskovalce.
Ob teh obletnicah se zbere na tisoče oboževalcev fašizma, ki nato s fašističnimi in nacističnimi simboli korakajo proti pokopališču San Cassiano in se poklonijo spominu na »dučeja.« Na vencih in rožah je veliko napisov »hvala duče.«
Spot the intruder: bottles of wine dedicated to #mussolini, #hitler, #putin and @realDonaldTrump on sale on the same rack on the #rimini promenade pic.twitter.com/GBgpm7huRZ
— ClaudioLavanga (@Lavanga) 27 July 2019
Večina prebivalcev tega mesta z okoli 6000 duš te goste sprejema kot nujno zlo tudi zato, ker v mestece, kavarne in hotele prinašajo precej dohodka.
Tudi Mussolinijevi vnukinji Rachele in Alessandra podpirata to vrsto turizma.
Roberto Canali, desničarski novi župan mesta je odprtje grobnice čez vse leto postavil visoko v svoje načrte in tudi odločno zmagal s tem predlogom.
»Ko je bila grobnica zaprta, se je toliko poslovnežev pritoževalo zaradi izgube dohodka. Poleg teh treh intenzivnih dnevov imamo čez leto neprestan dotok ljudi, ki so oblečeni normalno, ki jih zanima zgodovina in so razočarani, ko ugotovijo, da je grobnica zaprta,« poudarja Canali.
Claudia Brunazzi, predstavnica lokalne gospodarske zveze pa pravi, da je žalostno, da je Predappio znan le po Mussoliniju, čeprav je tukaj »še veliko več – vino, hrana, pokrajina – toda odpiranje grobnice je dobro za posel.«
Celoletno odpiranje grobnice pa je že povzročilo proteste italijanske antifašistične zveze ANPI.
»To žali spomin na številne žrtve fašističnih zločinov, njihove rasistične zakone in sodelovanje z nacisti, kar je pripeljalo do masakrov nedolžnih žena, moških in otrok,« so zapisali v svojem sporočilu za javnost.
#OnThisDay in 1943 - Benito Mussolini dismissed as Italian Premier and arrested on the authority of King Victor Emmanuel III. pic.twitter.com/TDcVliiEnO
— Marina Amaral (@marinamaral2) 25 July 2019
Luca Capacci, tiskovni predstavnik majhne leve stranke »Mogoče« pa opozarja, da to »ni zgodovinski spomenik, kot je Kolosej«, pač pa da ljudje sem »prihajajo slaviti diktatorja« in da je to nesprejemjivo.
Kljub temu pa lokalna oblast že tehta, kako najti 30.000 evrov za vzdrževanje in varovanje grobnice, ki naj bi bila po novem odprta in kdo naj plača ta račun – družina ali mesto.
Prejšnji skrbnik, občudovalec Mussolinija je grobnico vzdrževal sam. Prav zaradi nerešenega vprašanja vzdrževanja pa grobnica zadnji dve leti ni bila odprta.
Italijo, pa tudi nekatere druge evropske države zato čaka še veliko dela za odstranjevanje ostankov fašističnih in avtokratskih simbolov in soočanje s temnimi platmi svoje preteklosti.
#OTD in 1943, Benito Mussolini, fascist dictator of Italy, was voted out of power by his own Grand Council and arrested upon leaving a meeting with King Vittorio Emanuele, who told Il Duce that the war is lost. Mussolini responded to it all with an uncharacteristic meekness #WWII pic.twitter.com/WK0m5wDEZb
— WWII Memorial Friends (@WWIIMemorial) 25 July 2019
Toda za resnično spravo med narodi bodo politiki morali storiti še kaj – predvsem pa se bodo najprej morali resno soočiti z neugodnimi posledicami lastne zgodovine.
Kajti, kdor se iz zgodovine zaradi ugajanja množicam ničesar ne nauči, je na najboljši poti, da bo še naprej ponavljal precej bolj neugodne, tragične zgodovinske lekcije.
Italija je, kot kaže primer Predappia, že na tej poti.