sreda, 05. marec 2025 leto 30 / št. 064
Energetski preobrat ali svetovna zarota? Ameriška mornarica patentirala nov fuzijski reaktor

V laboratorijih državnih institucij je doslej res nastalo že marsikaj, kot je nedavno na seji Državnega zbora na primeru Applovih telefonov opozarjal koordinator Levice Luka Mesec; LCD zasloni, GPS, Internet – vse to so, kljub številnim uspehom raziskovalcev v zasebni sferi, zagotovo »državni« projekti in izumi.
Ti izumi pa so običajno zahtevali tudi izjemno velika vlaganja, ki so jih pogosto sposobne doseči samo države.
Ameriški mornariški center za zračno bojevanje oziroma njegov oddelek za letalonosilke pa je pravkar vložil patent za izdelavo še enega, morda celo prelomnega izuma človeštva: »kompaktnega fuzijskega reaktorja« (CFR).
CFR. Compact Fusion Reactor ...my dream !! World will not be the same soon !!!
— Rajaram Bojji (@rbojji) October 31, 2019
same soon !!!
same soon !!! https://t.co/3J40McgqaY
Iznajdba je stara mesec dni in naj bi bila boljša od sedanjih poskusov izdelave fuzijskih reaktorjev vrste »Tokamak« in tudi boljša od podobnega reaktorja, ki ga preizkuša podjetje Lockheed.
Z zelo podobnim projektom ITER se ukvarjajo tudi v Evropi.
Razlogi za napore raziskovalcev so seveda znani. Če bi človeštvo uspelo obvladati ne samo cepljenje atomov (fisijo), ki poteka v običajnih jedrskih reaktorjih, tudi v slovenski NE Krško, pač pa tudi zlivanje jeder, ki sicer poteka na zvezdah in Soncu, potem bi se nam odprla možnost za skoraj neskončno napajanje z energijo.

Mož, ki je podpisal zadnjo idejo je mornariški raziskovalec Salvatore Cezar Pais, ki je postal znan tudi potem, ko je patentiral superprevodnike, ki delujejo na sobni temperaturi in letala, podpobna neznanim letečim predmetom, ki bi lahko uporabljala »antigravitacijsko tehnologijo.«
Težava vseh dosedanjih poskusov reaktorjev je bila, da so za nadzor izjemno vroče plazme s pomočjo elektromagnetnih silnic porabili več energije, kot so jih reaktorji proizvedli, pa še to le za kratek čas.
Vsi dosedanji fuzijski reaktorji so ob tem tudi zelo veliki.
Lockheed Martin says that their design of the Compact Nuclear Fusion Reactor, or CFR design could eventually be small enough to fit inside a shipping container, but still be able to power a Nimitz class aircraft carrier or up to 80,000 homes. https://t.co/91moI7PqkO
— Giuseppe Filipponi (@intpress2) July 21, 2019
Patent ameriške mornarice pa zagotavlja, da je mogoče doseči neto »višek« energije in to s pomočjo zelo majhnega, »kompaktnega« reaktorja.
Teoretično naj bi Paisov reaktor lahko proizvedel do enega gigawata energije, vse do enega teravata in to iz začetnega vložka enega megawata energije.
Za primerjavo: velika jedrska elektrarna proizvaja okoli 1 gigavat električne energije, kar je dovolj za napajanje okoli 700.000 gospodinjstev.
Če bi novi reaktorji delovali, bi fisijske reaktorje lahko namestili tudi v skoraj 150 ameriških ladij, ki imajo sedaj večinoma motorje z manj kot 100 megavati moči. To bi omogočilo tudi namestitev elektromagnetnih topov, laserjev in številne druge opreme…
Ti reaktorji pa bi seveda v mirnem času lahko oskrbovali tudi celotna mesta ali države.
Patent ameriškega raziskovalca trdi, da bi takšen reaktor v preseku lahko meril le od 0,3 do 2 metra.

Ob tem namesto velikih superprevodnih magnetov Pais uporablja koničaste dinamične fuzorje, ki se vrtijo z izjemno visokimi vrtljaji, da bi proizvajali stalen, koncentriran magnetni tok, ki bi v teoriji lahko vzdržal temperaturo plazme, okoli 15 milijonov stopinj Celzija, ki je potrebna za zlivanje jeder.
Ta tok nato »stisne« in zlije jedra vodika v osrednji komori.
Če bi ta naprava res proizvedla več energije, kot bi jo porabila, bi bil to res zgodovinski korak v razvoju človeštva, ki bi presegla izum parnega stroja in motorja z notranjim izgorevanjem.
Lockheed Martin obtained a patent associated with its design for a potentially revolutionary compact fusion reactor, or CFR.https://t.co/CsHEgp7GYL
— fercargut (@fercargut) October 1, 2018
Čeprav so nekateri znanstveniki prepričani, da bo človeštvo to doseglo v nekaj desetletjih so hitre podnebne spremembe iskanje novih virov energije postavile še toliko bolj v ospredje. S temi projekti se ukvarjajo v ZDA, Rusiji, EU in na Kitajskem.
Energetski velikan Eni je nedavno vložil 50 milijonov dolarjev v fuzijske sisteme Commonwealtha, organizacijo, ki jo je ustanovilo šest profesorjev ameriškega MIT-a.
Milijarderja Jeff Bezos in Bill Gates pa podpirata Breakthrough Energy Ventures, drugo skupino raziskovalcev fuzije.

Prve reaktorje vrste »Tokamak« je izdelala Sovjetska zveza, vendar so uspeli stabilno plazmo zadržati le nekaj sekund.
Kitajska ima projekt CFETR, ki naj bi postal operativen po letu 2020, Južna Koreja pa je v projektu KSTAR plazmo zadržala 70 sekund.
Največji je mednarodni termonuklearni reaktor oziroma ITER, kjer sodelujejo EU, Indija, Japonska, Kitajska, Južna Koreja in ZDA.
Po sedanjih izračunih bi ta reaktor lahko proizvajal 500 MW fuzijske energije ob vložku 50 MW.
To je torej desetkrat več od vložka.
The U.S. #Navy has jumped to create the perfect energy source by filing a #patent for a compact #fusion reactor.https://t.co/16UBe5whos#Future #Trends #FutureTrends #Forecast #Forecasting #StrategicForecasting #Futurism #Quantumrun
— David Tal (@DavidTalWrites) October 17, 2019
Patent ameriške mornarice pa obljublja milijonkrat večji izplen od vložka energije.
Ni pa še povsem jasno, ali je ta patent tudi izvedljiv v praksi – nekateri celo menijo, da gre za »dezinformacijsko operacijo – ki naj bi konkurenčne raziskovalce zapeljala v slepo ulico,« ocenjuje Forbes.