torek, 23. april 2024 leto 29 / št. 114
V Nemčiji vsi bencinski servisi obvezno v izgradnjo električnih polnilnic, v Sloveniji pa vlada tega niti »ne načrtuje«
Vizjaku gre ob nakupu delnic Petrola na smeh - državljanom pa na jok ... Vir: Twitter
Elektrifikacija prometa je zaradi podnebnih razmer eden od pomembnih ciljev Evropske Unije, vendar je doseganje tega cilja v veliki meri odvisno tudi od naporov vsake posamezne države.
Evropska sredstva za hitrejši prehod na bolj čisto obliko transporta preprosto niso dovolj.
K ukrepom, ki jih številne države izvajajo za spodbujanje elektrifikacije, je namreč nedavno Nemčija dodala še enega.
Gas stations in Germany will be required to provide charging for electric vehicles as part of the country’s €130 billion coronavirus stimulus package, Reuters reports. #EV #Germany #automotive #sustainability https://t.co/wEQgEji6Ql
— Medina jean-francois (@Medinajeanfran2) June 7, 2020
Poleg davčnih olajšav in subvencij bodo uvedli še obvezno ponudbo polnjenja električnih vozil na bencinskih črpalkah.
Mnoge voznike od nakupa električnega vozila odvrača namreč tudi neprikladnost infrastrukture polnilnic.
Vozniki električnih vozil so namreč še vedno v podrejenem položaju in dejansko diskriminirani, saj na »bencinskih« servisih praviloma ni polnilnic za električne avtomobile.
Vozniki električnih vozil so namreč še vedno v podrejenem položaju in dejansko diskriminirani, saj na »bencinskih« servisih praviloma ni polnilnic za električne avtomobile.
Ne le, da je polnjenje zamudno, voznik mora ob načrtovanju potovanja upoštevati tudi pokritost relacije s polnilnicami, ki pa so tudi na počivališčih daleč od druge infrastrukture.
Vozniki električnih vozil se ob polnjenju avtomobila ne morejo niti pogreti, spiti kave in podobno, čeprav polnjenje električnih avtomobilov traja dlje časa kot polnjenje tistih, ki jih poganjajo ogljikovodiki.
V Nemčiji zato sedaj mrežo polnilnic izenačujejo z mrežo bencinskih črpalk.
Vseh 14.118 »bencinskih servisov« bo namreč moralo ponujati tudi možnost polnjenja električnih vozil.
In v Sloveniji?
Ko smo o tem povprašali ministrstvo za infrastrukturo, so nam potrdili, da za razliko od Nemčije v Sloveniji sploh ne načrtujejo obveznost vseh črpalk, da poleg bencinskih postaj namestijo tudi polnilno infrastrukturo za električne avtomobile.
»Obveznosti vseh črpalk, da poleg bencinskih postaj namestijo tudi polnilno infrastrukturo za električne avtomobile, ne načrtujemo,« so nam odgovorili.
Glede na to, da Petrol po novem povsod zaračunava polnjenje električnih avtomobilov, s katerim se skoraj izključno po novem gradi mreža elektro polnilnic po Sloveniji, bi bilo zato tudi prav, če voznikov ne bi diskriminiral in bi na svojih servisih ponujal energijo za vsa vozila, ne pa za samo nekatera.
V Sloveniji trenutna mreža javnih polnilnic obsega nekaj več kot 300 mest, vseh skupaj pa je okoli 1300.
Ob tem pa imamo v Sloveniji območja, kjer celotna statistična regija ne premore niti ene bencinske črpalke z električno polnilnico.
Še več - medtem je s 15. februarjem 2021 v veljavo stopil nov cenik polnjenja na Petrolovi električni polnilni infrastrukturi.
Polnjenje bo po novem zaračunano po količini porabljene energije.
To je sicer pričakovan korak zasebnega podjetja, ki pa vendarle pomeni korak nazaj pri elektrifikaciji voznega parka v Sloveniji, kajti mest za brezplačno polnjenje električnih vozil bo v Sloveniji odslej za voznike »električarjev« veliko manj, stroški nabave teh vozil pa so še vedno precej višji od cene bencinskih ali dieselskih iste kategorije.
Pri tem je bila tudi polnilna infrastruktura Petrola v pomembni meri zgrajena s pomočjo evropskih sredstev.
Petrol trdi, da bo s koncem brezplačnega polnjenja zaslužke od polnjenja vlagal v novo infrastrukturo.
Njihov cilj je, da v naslednjih 4 letih postavijo več kot 1.300 novih e-polnilnic v Sloveniji in širši regiji, torej še enkrat toliko, kot jih je že sedaj.
Investicije v nove električne polnilnice na servisih bi stale precej denarja. Prinašale bi dolgoročno korist in višje dohodke, vendar bi kratkoročno zmanjšale dividende lastnikom delnic, vemo pa, da minister Vizjak želi z delnicami na hitro zaslužiti.
To je sicer lepo, toda istočasno Petrolu in ostalim bencinskim servisom v Sloveniji ni potrebno ponujati polnjenja električnih vozil na svojih servisih.
Glede na to, da Petrol po novem povsod zaračunava polnjenje električnih avtomobilov, s katerim se skoraj izključno po novem gradi mreža elektro polnilnic po Sloveniji, bi bilo zato tudi prav, če voznikov ne bi diskriminiral in bi na svojih servisih ponujal energijo za vsa vozila, ne pa za samo nekatera.
Isto velja tudi za druge bencinske servise družb, ki pa v Sloveniji nimajo tako monopolnega položaja, kot ga ima Petrol.
Toda v to smer bi Petrol in druga podjetja morala usmeriti država.
Oziroma - vlada.
V vrhu vlade pa sedi gospodarski minister Andrej Vizjak, ki ima delnice Petrola, s katerimi želi, kot je priznal sam, na hitro zaslužiti.
Na tem mestu se lepo pokaže, kakšne skrite pasti prinašajo konflikti interesov članov vlade, ki se poleg svojih delovnih nalog ukvarjajo še z zasebnim investiranjem.
Investicije v nove električne polnilnice na servisih bi namreč stale precej denarja.
Tudi zato se nemška polnilna infrastruktura na dosedanjih bencinskih servisih, kot kažejo poročila iz Nemčije, spreminja res hitro.
German charging infrastructure improves really quickly.https://t.co/nmcv7GRKj0
— Juhani Lehtimäki (@lehtimaeki) February 24, 2021
Prinašale bi dolgoročno korist in višje dohodke, vendar bi kratkoročno zmanjšale dividende lastnikom delnic, saj se bi dobički morali porabljati za investicije.
Vemo pa, da želi minister Andrej Vizjak z delnicami na hitro zaslužiti.
In to vsaj deloma pojasnjuje, zakaj slovenska vlada »ne razmišlja« o podobnem ukrepu, kot ga je uvedla nemška.
In istočasno pojasnjuje, zakaj nemška vlada lahko naredi nekaj, česar slovenska ne more.
Preprosto zato, ker v nemški vladi, za razliko od slovenske, ne sedijo ministri, ki svoje zasebne koristi postavljajo pred državne.
