REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako sta kapitalizem in privatizacija uničila oskrbo z elektriko

Kako sta kapitalizem in privatizacija uničila oskrbo z elektrikoPrednosti javnih sistemov pred zasebnimi so v hudi zimi očitne. Vir: Twitter
Li Haidong: Samo privilegirane, bogate skupine so deležne primernega ravnanja.

Nedavni zimski metež in prodor hladnega zraka iz Arktika v večji del ZDA ni odnesel samo več kot 56 življenj, pač pa je razkril tudi slabosti ameriškega energetskega, ekonomskega in političnega sistema.

Tako so prepričani tudi mnogi na Kitajskem, kjer je kitajski državni časnik objavil članek, v katerem znani profesor ocenjuje nedavne izpade električne energije v Združenih državah Amerike kot dokaz »poloma kapitalizma«, ki je spravil v kaotično stanje »obupane« Američane.

»Veliko število Američanov je dejansko obupanih in so prepričani, da jim sedanji kapitalistični sistem v ZDA z resnimi napakami ne more pomagati pri njihovih težavah,« piše Li Haidong, profesor z Inštituta za mednarodne odnose na Kitajski univerzi za zunanje zadeve. »Rezultat je, da ta brezobzirnost uničuje ameriško družbo,« ocenjuje profesor.

V članku opisuje tudi, kako so se navadni državljani težko prebijali skozi hladno zimo, bili več kot štiri dni brez elektrike in vode, v tem času pa jih je več desetin tudi umrlo.

Ob vsem tem so ZDA močno razdeljene med republikance in demokrate.

Prizor iz Teksasa ob zimskem neurju  Vir:Twitter
Prizor iz Teksasa ob zimskem neurju. Vir: Twitter

»Ameriški notranji problem je prehuda in globoko zakoreninjena bolezen. ZDA potrebuje temeljito reformo. Če ne, državo čaka zelo nevarna in luknjičava pot naprej v nejasno prihodnost,« opozarja profesor Li.

»Občutki Američanov glede negotovosti in nezadovoljstva s statusom quo pa bodo z vse več ljudmi, podobnih Trumpu, ki se bodo pojavljali v političnih krogih, samo še rasli. Takšen rezultat bo tragedija tako za ZDA kot preostanek sveta,« je prepričan Li.

»Občutki Američanov glede negotovosti in nezadovoljstva s statusom quo pa bodo z vse več ljudmi, podobnih Trumpu, ki se bodo pojavljali v političnih krogih, samo še rasli. Takšen rezultat bo tragedija tako za ZDA kot preostanek sveta,« je prepričan Li.

Po prepričanju avtorja sta koronavirusna bolezen covid-19 in pandemija v kombinaciji z naravnimi katastrofami, kot so požari in snežni viharji »demaskirali« ameriški kapitalistični sistem kot neuspešen projekt.

»Pretirano podpiranje zasebnega sektorja ob istočasnem zanemarjanju javnega blagostanja je pripeljalo do prevlade socialnega darvinizma v ZDA, pri katerem se interesov in zdravja navadne večine ne upošteva več. Samo privilegirane, bogate skupine so deležne primernega ravnanja,« ocenjuje Li.

Ob tem ZDA ne želijo priznati, da je njihov sistem vse bolj nedelujoč.

Wall Street Journal je izračunal, da so Teksačani zaradi takšnega »kompetitivnega« sistema po letu 2004 za elektriko plačali 28 milijard več, kot bi, če bi sistem ostal v javni lasti. Razlika je šla v žepe lastnikov zasebnih podjetij.

ZDA bi se zato morale obrniti v smer »učinkovitih reform«. V članku je pohvalil uspešnost več socialističnih sistemov in postavil pod vprašaj »individualizem in zasebne ekonomske interese.«

V soboto je namreč ameriška vlada razglasila »nacionalno katastrofo« na območju Teksasa takoj zatem, ko je državo prizadel snežni vihar s prodorom arktičnega zraka, zaradi česar je prenehal delovati velik del električnega omrežja v Teksasu.

Prizadetih je bilo več kot 8 milijonov ljudi, več kot 56 pa jih je umrlo zaradi podhladitve, zastrupitev z ogljikovim monoksidom in nesreč.

V Houstonu so v hiši zgoreli stara mati in trije otroci, verjetno zaradi ognja, ki se je razširil iz kamina.

V drugem primeru so našli mater in sedemletno hčerko, ki sta se zadušili z monoksidom, ko sta se poskusile zagreti znotraj garaže.

In podobnih primerov je bilo še veliko.

Kritiko kitajskega profesorja bi nekateri lahko preveč zlahka ocenili za »tipično kitajsko propagando«, toda zanimivo je, da tudi v ZDA nekateri ekonomisti opozarjajo na težave ameriškega modela, predvsem, ko gre za potrebe javnega zdravstva, energetike in infrastrukture, ki ni namenjena samo bogatim.

Vir: Twitter

Znani ekonomist James K. Galbraith, sin še bolj znanega ekonomista Johna K. Galbraitha, svetovalca več demokratskih vlad je za razpad teksaškega električnega sistema obtožil dereguliran električen sistem države, ki je v ospredje postavljal le proizvodnjo čim bolj poceni elektrike, zanemarjal pa stabilnost in vzdržljivost mreže.

Ta se je nato ob hitrem povečanju porabe v velikem delu »sesula.«

Galbraith je ob tem prepričan, da je edina rešitev za ZDA v tem, da se ta sistem privatiziranega omrežja znova vrne državi oziroma postane javna lastnina.

Galbraith je ob tem prepričan, da je edina rešitev za ZDA v tem, da se ta sistem privatiziranega omrežja znova vrne državi oziroma postane javna lastnina.

Galbraith je ob tem prepričan, da je edina rešitev za ZDA v tem, da se ta sistem privatiziranega omrežja znova vrne državi oziroma postane javna lastnina.

Težave so se namreč začele z guvernerjem Rickom Perryjem leta 2002, ki je sprostil trg električne energije in dereguliral lastništvo električnega omrežja.

Cene elektrike so zato naraščale tedaj, ko je bilo povpraševanje največje. Najprej je to omogočalo cenejši nakup elektrike, toda sedaj so nekateri omrežju Griddy zaradi tega sistema dolžni tudi po 15.000 dolarjev za elektriko v samo nekaj dnevih.

Plinske turbine, ki jih je poganjal plin so istočasno izključevali, da bi zniževal stroške proizvodnje električne energije, kar je bila »smrtonosna spirala.«

Ko se je povpraševaje hitro dvignilo se sistem ni zmogel odzvati.

New York / Sneg
New York. Vir: Twitter
Če so vse višje cene bencina in drugih goriv prvi znak, kam pelje takšen reguliran sistem, je že jasno, kam bo pripeljal tudi na področju zdravstva, kjer je privatizacija prav tako že med prioritetnimi cilji Janševe vlade

Namesto tega bi država morala nadzorovati proizvajalce, da so pripravljeni za najslabši scenarij.

Tako se je dereguliran sistem izkazal za slabšega od sistema, kjer je omrežje v javni lasti.

Wall Street Journal je izračunal, da so Teksačani zaradi takšnega »kompetitivnega« sistema po letu 2004 za elektriko plačali 28 milijard več, kot bi, če bi sistem ostal v javni lasti.

Razlika je šla v žepe lastnikov zasebnih podjetij, ki so nato bogato nagrajevali tudi politične veljake.

Toda še večji problem je bila prav smrtonosna nezanesljivost sistema.

In nauk te zgodbe za Slovenijo?

Če so vse višje cene bencina in drugih goriv prvi znak, kam pelje takšen reguliran sistem, je že jasno, kam bo pripeljal tudi na področju zdravstva, kjer je privatizacija prav tako že med prioritetnimi cilji Janševe vlade…

Delite članek