REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Primož Ekart: »Nočem se zbujat v državi, kjer oblast sovraži velik del svojih državljank in državljanov!«

Primož Ekart: »Nočem se zbujat v državi, kjer oblast sovraži velik del svojih državljank in državljanov!«Policisti odganjajo državljane od vladajočih ... Vir: Twitter

Veliko uporabnikov družbenih omrežij je delilo svoje občutke ob letošnji osrednji državni proslavi dneva državnosti, ki jo je na Kongresnem trgu ob dežju spremljala le peščica izbrancev vlade, ki so jih pred ljudstvom varovele ograje in številni vpoklicani policisti.

Ni smešno. Žalostno je. Zaskrbljujoče je. Grozno je.

Mnogim, ki podpirajo vlado, je bila takšna proslava všeč, kritiki pa so ocenjevali, da je na ravni proslav iz osnovne šole.

Toda še bolj kot proslava sama je mnoge zmotila celotna rigidna organizacija dogodka, policijski nadzor in zaprto mesto.

In še posebej prava narava črnosrajčniov, ki so si za tokratno priložnost nadeli rumene jopiče.

Eden med njimi je instinktivno dvignil roko v hitlerjanski oziroma nacističen pozdrav, njegov kolega pa je hitro poskusil popraviti in omejiti škodo ter mu je povlekel roko navzdol, toda bilo je prepozno - oko kamere je že ujelo trenutek resnice.

Gledališki igralec Primož Ekart je na socialnih omrežjih delil svojo izkušnjo, ki se zdi še posebej vredna branja: 

»Danes se nisem zbudil v praznično jutro. Nisem se zbudil v Sloveniji, državi, ki bi danes s svojimi državljankami in državljani praznovala obletnico pomembnega dogodka. Zbudil sem se na Madžarskem, zbudil sem se na Poljskem, zbudil sem se v Turčiji. Zbudil sem se v eni od mnogih avtoritarnih držav tega sveta. Zbudil sem žalosten, jezen in zaskrbljen.

Sinoči sem se v času poteka državne proslave vračal domov, z večerne vaje v gledališču. (Očitno sem celo delal, pa čeprav sem kulturnik, umetnik in zajedalec proračuna.)

Širše območje mojega doma, v krogu približno petsto metrov od proslave je bilo zaprto z dvema obročema ograj, za katerimi so bili postrojeni policisti v popolni opremi za krotenje nasilnih(!) nemirov. To območje se je imenovalo 'varovano območje'. Razen policistov in nekaj mimoidočih pred 'varovanim območjem' ni bilo nikogar. Samo s prizorišča proslave je veter prinašal zvoke pesmi Slovenija od kod lepote tvoje.

Obrazi večine policistov so izražali podobno kot sem to legitimiranje in cel dogodek občutil sam. Bilo jih je sram. Bilo jim je odveč, da morajo bit tam.

Če sem hotel prit domov, sem se moral legitimirat na dveh kontrolnih točkah.

Obrazi večine policistov so izražali podobno kot sem to legitimiranje in cel dogodek občutil sam.

Bilo jih je sram. Bilo jim je odveč, da morajo bit tam.

Policistov, kot mi je povedal en od njih, so vpoklicali približno petsto.

Po nalogu politike in ne stroke, so varovali državno proslavo pred svojimi lastnimi državljankami in državljani. Varovali so peščico udeležencev proslave pred... Pred kom?

Minister za notranje zadeve Hojs je v Odmevih TVS povedal tole, citiram: 'Varnostno oceno je izdelala slovenska policija' (on sam, kot notranji minister nima nič s tem, a ne?-o.p.).

Nadaljevanje citata: 'Kot ste lahko sami videli, ne vem, če ste lahko to videli v prenosu, je kljub temu zavarovanju, torej relativno močnemu zavarovanju prišlo do motenja te proslave, torej, kljub temu se je pojavil nekdo, posameznik, ki je z megafonom motil to proslavo, kar pomeni, da se je policija odločila prav ...'

Ta komentar ministra za notranje zadeve bi bil lahko del montypythonovskega skeča.

Ta celotna situacija bi lahko bila del takega skeča. Ta odločitev politike bi bila lahko del odlične komedije. Lahko bi se valjali po tleh od smeha. Pa ni smešno. Ni smešno. Žalostno je. Zaskrbljujoče je. Grozno je.

V svoji državi se nočem zbujat žalosten, osramočen, jezen, zaskrbljen. Ne na državni praznik in tudi ne na navaden delovni dan.

Nočem se zbujat v avtoritarni državi, kjer se oblast boji svojih državljank in državljanov.

Nočem se zbujat v državi, kjer oblast sovraži velik del svoji državljank in državljanov.

Nočem se zbujat v državi, kjer vladajoča klika podžiga razdor med svojimi državljankami in državljani zato, da bi ostala na oblasti. Ne bom pristal na to. Nikoli,« je sklenil Primož Ekart svoj zapis na Facebooku.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek