REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

»Hillary ju sovraži iz dna duše!« Zadnja rešilna bilka: ali bo Trump pomilostil Snowdena in Assangea?

»Hillary ju sovraži iz dna duše!« Zadnja rešilna bilka: ali bo Trump pomilostil Snowdena in Assangea?Snowden, Trump, Assange - bo Trumpu sovraštvo Hillary Clinton pomagalo, da reši oba? Vir: Twitter

Proti koncu mandata odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa se vrstijo pozivi iz vsega sveta, da naj pomilosti novinarja in ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea in nekdanjega obveščevalca, pripadnika ameriške tajne agencije NSA, žvižgača Edwarda Snowdena.

Spomnimo, Assange skoraj že dve leti trohni v zaporu v Londonu, čakajoč na odločitev sodišča glede izročitve ZDA, medtem ko se je Snowden z družino pred ameriškimi oblastmi leta 2013 zatekel v Moskvo in tam sprva pridobil azil, nato pa je lani novembra z nosečo ženo zaprosil za rusko državljanstvo, približno mesec in pol preden sta povila svojega prvega novorojenčka.

Vzgib tako Assangea kot Snowdena je bil enak - prepričanje, da si ljudje zaslužijo vedeti, kaj počnejo ameriška politika in tajne obveščevalne službe Združenih držav Amerike, ki ne le Američane, ampak visoke politike in navadne smrtnike po vsem svetu nadzorujejo brez njihovega zavedanja ter vdirajo v njihovo zasebnost.

Snowden je pobegnil iz ZDA in dobil azil v Rusiji, potem ko je leta 2013 medijskim hišam razkril tajne dokumente, ki razkrivajo velike notranje in mednarodne nadzorne operacije, ki jih je organizirala razvpita ameriška agencija NSA.

Snowden je nedavno pozval Donalda Trumpa, da naj pomilosti Juliana Assangea, takoj ko se je pojavil namig iz Bele hiše, da bo ameriški predsednik to res tudi storil.

Novico je na Twitterju prvi objavil Mark Burns, duhovnik, ki naj bi imel dostop do Donalda Trumpa.

A le uro in pol kasneje je Burns v novem čivku ljudi razočaral s pozivom, naj njegovo objavo »ignorirajo«, ker je informacije prejel iz »napačnih virov«, je poročal Newsweek.

Zanimivo je, da Bela hiša ob tej priložnosti ni podala nobene izjave, saj ideja, da naj bi Trump tik pred odhodom iz Ovalne pisarne morda vendarle storil vsaj eno spodobno potezo v svojem mandatu - in pomilostil Assangea, če ne že kar oba s Snowdenom, sploh ni tako neverjetna.

Ne nazadnje, v zadnjih mesecih je navkljub zgražanju tako domače kot tuje javnosti kot po tekočem traku pomilostil celo vrsto spornih oseb, med katerimi so bili celo osumljenci za najhujše vojne zločine storjene v državah Azije in Afrike, v katere ZDA skupaj s svojimi zavezniki iz zveze NATO »izvažajo demokracijo« v zamenjavo za nafto in druge naravne dobrine.

Nedavno je pomilostil celo purana ...

Zakaj ne bi pomilostil tudi na svetu najbolj znanega - novinarja?

Juliana Assangea.

Ni nobenega razloga, da bi Trumpu roka okamenela prav pri tistemu, ki bi ga moral med prvimi pomilostiti, a to je vsekakor Julian Assange.

Gre za novinarja, ki mu angleško in ameriško pravosodje ob začetni pomoči švedskega, že več kot desetletje grozita z različnimi obtožbami predvsem za vohunjenje, ki so se vse po vrsti izkazale za prirejene.

Dejstvo je, da je pobudo za pomilostitev Assangea Trump uradno prejel 3. decembra lani, ko je Edward Snowden javno pozval Trumpa, naj se usmili ustanovitelja WikiLeaksa.

»Gospod predsednik, če v času svojega mandata pomilostite vsaj eno osebo, prosim, vplivajte na to, da se izpusti na prostost Juliana Assangea. Samo vi mu lahko rešite življenje,« je v dramatičnem slogu zapisal Snowden.

Edward Snowden. Vir: Twitter

Ameriške oblasti so Assangea uradno obtožile mesec dni po aretaciji zaradi objave zaupnih državnih dokumentov, kar je pretreslo ameriško obveščevalno skupnost.

Ustanovitelju WikiLeaksa grozi izročitev ZDA na podlagi obtožb, ki bi lahko vodile v dosmrtni zapor.

Londonsko sodišče je v začetku januarja zavrnilo zahtevo ameriškega tožilstva, sklicujoč se na Assangeovo težko zdravstveno stanje, toda ameriško tožilstvo je takoj zatem najavilo pritožbo, nakar je postopajoča sodnica odločila, da Assangea do končne odločitve - ne bo izpustila na prostost.

49-letni Assange je skoraj sedem let preživel praktično zaprt na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.

Nato ga je londonsko sodišče kaznovalo še s 50-tedenskim zaporom zaradi tega, ker se je v času pogojnega izpusta med preiskavo na Švedskem (ki je naposled ovrgla sume posilstva!) zatekel v veleposlaništvo Ekvadorja po tem, ko mu je tedanji ekvadorski predsednik podelil azil.

To kazen je že zdavnaj odslužil, toda britanske oblasti pod taktirko premierja Borisa Johnsona imajo ne oziraje se na to Assangea še vedno zaklenjenega v majhni celici londonskega zapora Belmarsh.

Nils Melzer, profesor prava in posebni preiskovalec Organizacije združenih narodov (OZN), specializiran za preiskovanje posledic in žrtev mučenja, je že leta 2019 opozoril ves svet, da je Julian Assange žrtev »psihološke torture« zaradi kolektivne obrekovalne kampanje, ki so jo zoper ustanovitelja WikiLeaksa vodili mediji, sodniki in visoki politiki.

Britansko pravosodje kljub opozorilom Melzerja Assangeu nenehno podaljšuje trpljenje za zapahi v skrajno nečloveških pogojih, še posebej v času pandemije Covida-19.

Ni dvoma, da je Julian Assange politični zapornik, ujetnik Zahoda, ki se mu maščuje tako, da je pozabil nanj zaklenjenega v zaporniški celici samo zato, ker je premogel toliko novinarske radovednosti in poguma, da razkrije totalitarno naravo vsakokratnih oblasti v mnogih, navidezno demokratičnih državah zahodnega sveta.

Ameriška obtožnica ga med ostalim bremeni 18 primerov »rekrutiranja hekerjev za krajo vojaških skrivnosti«.

Če bo obsojen zaradi objavljanja obveščevalnih in vojaških dokumentov, mu v Združenih državah Amerike grozi do 175 let zapora.

Protesti za izpustitev Assangea na prostost. Vir: Twitter
Protesti za izpustitev Assangea na prostost. Vir: Twitter

Poleg Snowdena je tudi avstralski poslanec George Christensen nedavno pozval Trumpa, naj Assangea pomilosti.

Christensen, član Liberalne nacionalne stranke in predstavnik volilne enote Dawson v Queenslandu, je letos sprožil peticijo, v kateri je predsednika prosil za pomilostitev novinarja.

»Ni dvoma, da ga Hillary Clinton iz vsega srca sovraži, očitno zato, ker je razkril, kdo je ona v resnici, zato so demokrati in globoka država vodili vojno proti Assangeu,« je zapisal Christensen, poroča Ibtimes.co.in.

Vendar ne gre prezrti dejstva, da imajo Assange in mnogi drugi sodelavci WikiLeaksa v Washingtonu ostre nasprotnike.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je na primer leta 2010 za Assangea dejal, da je »kiber-terorist«.

Zato je od Bidna težko pričakovati, da je v preteklem desetletju nenadoma spremenil mnenje tako, da bi zdaj lahko zagovarjal resnične vrednote, kot so »javnost ima pravico vedeti« ter medijske svoboščine, ki ščitijo objavo najbolj temačnih in umazanih državnih skrivnosti, tako Pentagona kot agencij CIA in NSA, pa tudi ruskih in drugih tajnih služb.

Poročila WikiLeaksa so razkrila umazano plat ameriške politike - predvsem med vojaškimi intervencijami v Iraku in Afganistanu.

Kar je takrat prišlo na plano, je bilo za politično elito v Washingtonu zelo neprijetno.

Podobna situacija je tudi pri Snowdenu.

Žižek in Assange Vir: RT
Med pogovorom: Julian Assange in Slavoj Žižek. Vir: RT

Donald Trump je sicer dejal, da bo preučil možnost pomilostitve Snowdena.

Novinarjem je avgusta zaupal, da »zelo resno« razmišlja o možnosti pomilostitve in preučuje nasprotna stališča glede kaznivega dejanja, ki ga je zagrešil državni uradnik (Snowden).

Lastno obotavljanje glede tega vprašanja je Trump tedaj opravičil, češ da »ni posebej seznanjen s primerom Snowden.«

»Toda lotil se bom te zadeve. Toliko ljudi je vpletenih, pogledi pa so videti razdeljeni. Mnogi mislijo, da bi ga morali obravnavati drugače, drugi pa še vedno mislijo, da je naredil zelo slabe stvari. Resno se bom ukvarjal s tem,« je proti koncu mandata obljubil Trump, poroča britanski Independent.

Nato so ugledni intelektualci, privrženci Snowdena pozvali Trumpa, naj ne pozabi nanj.

Med njimi pa tudi svetovno znani novinar Guardiana Glenn Greenwald, na katerega se je Snowden najprej obrnil, ko je naletel na »občutljive dokumente«, ki jih je želel deliti, nakar so se oglasili ljudje iz celotnega političnega spektra, vključno z nekaterimi s skrajne desnice.

»Če bo Snowden res pomiloščen, bo to velika zmaga nad zlorabami oblasti v trikotniku CIA -  FBI - NSA,« je zapisal konec leta 2020 Greenwald.

Trump je novinarjem avgusta zaupal, da »zelo resno« razmišlja o možnosti pomilostitve in preučuje nasprotna stališča glede kaznivega dejanja.

Toda nekateri med vodilnimi republikanci so bili nad to idejo zgroženi.

Kongresnica iz Wyominga Liz Cheney, hči nekdanjega podpredsednika Dicka Cheneyja v administraciji Georga Busha mlajšega, je na primer zapisala: »Edward Snowden je izdajalec.«

V isti sapi je pristavila, da je Snowden »odgovoren za največjo in najbolj škodljivo objavo strogo zaupnih dokumentov v zgodovini. Ameriške skrivnosti je predal ruskim in kitajskim obveščevalnim službam, kar je ogrozilo naše vojake in našo državo. Njegova pomilostitev bi bila skrajno nesprejemljiva.«

Ista kongresnica pa je podprla tudi drugo ustavno obtožbo zoper Trumpa.

Snowdenov odvetnik Anatolij Kučerena je za agencijo RIA Novosti dejal, da ameriško sodstvo ne bi smelo samo pomilostiti njegovega klienta, ampak tudi zavrniti kakršen koli možen postopek ali pregon Edwarda Snowdena, ker ni storil nobenega kaznivega dejanja.

»Ni ravnal junaško in pogumno samo v interesu ameriških državljanov, ampak v interesu vsega človeštva,« je poudaril Snowdenov odvetnik.

Vmes je minilo že nekaj tednov, toda Trump se po dogodkih v Kapitolu, ko je njemu privržena drhal nasilno vdrla v ponos ameriške demokracije – Senat, odločna, da ne dovoli preštevanje glasov in potrditev zmage Joeja Bidna na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA – v zvezi s pomilostitvijo Snowdena in Assangea ni več oglašal.

V tem času menda razmišlja, kako bi pomilostil samega sebe in člane svoje družine, vpletene v številna kazniva dejanja.

Trumpu je do konca mandata ostalo le še nekaj dni.

Z vsakim dnevom je vse manj možnosti za Snowdena in Assangea, da postaneta svobodna človeka tako, da dosežeta pravico vsaj s pomilostitvijo odhajajočega ameriškega predsednika.

Kljub dejstvu, da nekateri komentatorji ne polagajo več upov v občutek Donalda Trumpa za pravico, ker menijo, da pri Trumpovih ta ne stanuje, se te dni stopnjujejo pritiski na Trumpa, da pomilosti Assangea.

Mnogi opozarjajo, da ni mogoče upati na ameriške demokrate, kjer je med vodilnimi v stranki še vedno Hillary Clinton, ki je v času, ko je bila državna sekretarka v administraciji predsednika Baracka Obame, želela nad Assangea poslati celo - drone!

Odkrito je snovala atentat nanj in o tem razpravljala s sodelavci in tedanjim vojaškim vrhom v Pentagonu.

Danes jo na ta škandal družbena omrežja spomnijo vsakič, ko zamolči teptanje človekovih pravic Snowdena in Assangea, medtem ko se rada ozira po drugih kotičkih sveta, kjer so pravice novinarjev hudo kršene.

V zadnjem času se zelo zavzema na primer za pravico za v Carigradu oktobra leta 2018 brutalno umrčenega savdskega novinarja in kolumnista Washigton Posta Džamala Hašodžija.

Toda Hillary to ne počne iz plemenitih vzgibov in ljubezni do državljanskih svoboščin ter boja za novinarske svoboščine in svobodo govora, ampak le preračunljivo, torej zato ker je naročnik Hašodžijevega umora mračni princ prestolonaslednik režima v Rijadu Mohamed bin Salman, sicer tesen zaveznik ameriških republikancev pri vseh razprtijah v tem delu sveta, začenši od mandatov obeh Bushev, očeta in sina, pa vse do Donalda Trumpa.

Smrtna sovražnika: Hillary Clinton in Donald Trump. Vir: Twitter

Edina rešilna bilka za oba, tako Juliana kot Edwarda, je Trumpovo neskončno sovraštvo do Hillary Clinton, ki jo je premagal na predsedniških volitvah leta 2016.

Še bolj velja tudi obratno - Hillary resnično sovraži Donalda Trumpa.

V javnosti to močno in uničujoče medsebojno čustvo že od predvolilnih shodov leta 2016 - sploh niti ne skrivata.

Znano je, da Hillary Clinton do obisti sovraži tudi Assangea in Snowdena, ker sta razkrila umazane skrivnosti, cenzuro, kršitve domačega in mednarodnega prava, celo zločine ameriške politike oziroma vojaških sil ZDA in njenih zaveznic ter ameriških obveščevalnih agencij na tujem, s tem pa tudi zavržne poteze za katere je bila osebno odgovorna, ali pa njen mož, Bill v času, ko sta tudi sama bila del izvršilne oblasti v Washingtonu.

Po načelu »sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj«, je torej le še trohica upanja, da bo Trump premogel zbrati še zadnje preostanke predsedniške moči, da do srede, 20. januarja, še pred Bidnovo inavguracijo, pomilosti tudi dvojec Assange – Snowden.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke