REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dokazi izpodbijajo laži o Assangeu: razkrival je tudi ruske zaupne dokumente in opozarjal ameriško zunanje ministrstvo

Dokazi izpodbijajo laži o Assangeu: razkrival je tudi ruske zaupne dokumente in opozarjal ameriško zunanje ministrstvoJulian Assange je v smrtni nevarnosti v zaporu, kjer je večina zapornikov in paznikov že okuženih s koronavirusno boleznijo Covid-19. Vir: Twitter

Novinar Julian Assange, ustanovitelj spletne strani WikiLeaks, ki je svet prvi obvestil o številnih primerih korupcije, pritiskov, kršitvah človekovih pravic in vojnega prava, še vedno ždi v britanski ječi, medtem ko britansko sodišče že dolge mesece odloča, ali naj ga izroči Združenim državam Amerike.

Po nekaterih informacijah pa bi ameriški predsednik Donald Trump lahko odločil tudi o tem, da pomilosti tako Juliana Assangea, kot tudi žvižgača Edwarda Snowdena, ki je pravkar postal oče.

Donald Trump je zagotovo kontroverzna osebnost in je v svojem predsedniškem mandatu, ob številnih zelo nenavadnih in tudi neutemeljenih političnih potezah, ki jih je storil, vendarle naredil tudi nekaj pozitivnih sprememb v ameriški zunanji politiki, ki jih ni mogoče zanikati, zato upanje, da bo pomilostil nekatere najpomembnejše ameriške žvižgače ni neutemeljeno.

Ne smemo na primer pozabiti, da je Trump vendarle zmanjšal prisotnost ameriških vojakov v številnih državah sveta, prav tako pa dejansko ni začel nobene vojne.

Tudi poskuse zbliževanja z voditeljem Severne Koreje, čeprav niso privedli do bistvenega uspeha, ni mogoče preprosto zavreči kot povsem neuspešne.

Julian Assange. Vir: Twitter

Za razliko od tega pa je Trumpov predhodnik, celo Nobelov nagrajenec za mir Barack Obama, sprožil ali razširil kar nekaj vojn.

Njegova največja napaka, kar je priznal tudi sam, pa je bila intervencija v Libiji, ki je po strmoglavljenju libijskega voditelja Moamerja Gadafija postala »propadla država« in je takšna še danes.

Vendar tako proti Edwardu Snowdenu kot proti Julianu Assangeu poteka tudi močna mednarodna propagandna kampanja.

Ta je pustila nekaj posledic celo v Sloveniji, kjer so se novinarska društva javno celo odrekla Assangeu kot »novinarju«.

Pogosto je mogoče tudi slišati očitke, da naj bi Assange s svojimi objavami ogrožal življenja zahodnih diplomatov in pripadnikov tajnih služb in da naj bi celo deloval kot »ruski vohun.«

Prav te trditve pa učinkovito, preko svojega Twitter kanala izpodbija Christine Assange, njegova mati, ki objavlja nasprotne dokaze.

Zoper propagandno trditev, da je Julian Assange »ruski vohun« je objavila podatke o tem, da je njegov @Wikileaks objavil tudi 660.182 tajnih dokumentov o Rusiji in od tega 82.940 kompromitirajočih dokumentov o Putinu.

Ob tem je 18. septembra leta 2017 WikiLeaks objavil tudi kopico dokumentov v arhivu #SpyFilesRU.

Če bi bil Assange res ruski agent, mu verjetno ne bi bilo dovoljeno razkrivati največje ruske državne skrivnosti.

Tudi v zvezi z drugo trditvijo, o domnevnem ogrožanju zahodnih diplomatov in obveščevalcev zaradi objav na WikiLeaksu so v okviru posebnega projekta Veritas objavili prepričljiv dokaz – posnetek pogovora med Julianom Assangeom in pripadnikom State Departmenta, ameriškega zunanjega ministrstva, v katerem jih Julian Assange vnaprej obvešča, da je imel eden od njihovih sodelavcev, s katerim so prekinili pogodbeno sodelovanje, dostop do tajnih dokumentov in da jih namerava objaviti brez »redakcije«, torej brez obveznega prikrivanja pomembnih osebnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati agente.

Razkrival je nečednosti, vojne zločine in kršitve držav, zagotovo pa ni bil ne tajni agent in ne neodgovoren, kot mu očitajo ameriški tožilci na podlagi prastarega zakona o vohunstvu, sprejetega v času prve svetovne vojne.

WikiLeaks je sicer takšne dokumente objavljal, toda tako, da identiteta oseb ni bila razkrita in da osebno niso bili ogroženi.

Tudi to kaže, da je Assange ravnal odgovorno.

Razkrival je nečednosti, vojne zločine in kršitve držav, zagotovo pa ni bil ne tajni agent in ne neodgovoren, kot mu očitajo ameriški tožilci na podlagi prastarega zakona o vohunstvu, sprejetega v času prve svetovne vojne.

Vendar pa bi v ZDA na podlagi tega, zalo »raztegljivega« zakona lahko Juliana Assangea obsodili kot »vohuna« zgolj zato, ker je opravljal novinarsko delo.

Njegov položaj je ob tem vse slabši, v britanski ječi mu grozi okužba s koronavirusom, zdravsteno stanje pa se mu hitro slabša.

Oblasti so ga začele preganjati kmalu po razkritju video posnetka, ki je razkril, kako ameriški vojaki iz helikiopterjev pobijajo civiliste in novinarje v Iraku.

Žižek in Assange Vir: RT
Julian Assange in Slavoj Žižek. Vir: RT, Twitter

Začel se je z (pozneje zavrženimi) obtožbami o »posilstvu« na Švedskem (po očitno soglasnem spolnem odnosu Assangea z dvema njegovima »oboževalkama«), ki je medtem ovrženo s strani švedskega tožilstva, toda privedlo je do pregona Juliana Assangea v Veliki Britaniji.

V ekvadorskem veleposlaništvu je ostal do leta 2019, ko ga je nova, desničarska ekvadorska vlada preprosto »prodala« ZDA.

Za njim je bila razpisana mednarodna tiralica in decembra 2010 je bil v Londonu aretiran.

Nekaj dni so ga zadržali v priporu, nato je Višje sodišče v Londonu sprejelo odločitev o izpustitvi. Po plačilu varščine in pod določenimi varnostnimi omejitvami je odkorakal na prostost.

Zatekel se je na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, s tem pa prekršil pogoje izpusta, zaradi česar so ga preganjale britanske oblasti.

Zato ni več mogel zapustiti veleposlaništva Ekvadorja. Tam je ostal do leta 2019, ko ga je nova, desničarska ekvadorska vlada preprosto »prodala« ZDA.

11. aprila 2019 pa je Juliana Assangea po tem, ko mu je Ekvador z lažnimi trditvami odvzel politični azil za bivanje na veleposlaništvu v Londonu, britanska policija - aretirala.

Šlo je za hudo zlorabo mednarodnih azilnih postopkov, ki bodo imele dolgotrajne posledice tako za Ekvador in ZDA ter Veliko Britanijo, kot za mednarodno pravo, človekove pravice in novinarstvo.

Zato je sojenje Assangeu v Londonu, kljub temu da se dogaja v demokratični državi, zaradi številnih razogov, ki jih navaja John Pilger, v resnici stalinistično.

Sojenje Assangeu je zato, kljub temu da se dogaja v demokratični državi, zaradi številnih razogov, ki jih navaja John Pilger, v resnici stalinistično.

Na ekvadorskem veleposlaništvu je sicer Julian Assange v majhnem prostoru živel kar sedem let.

Medtem pa so ga tudi opazovali in vohunili za njim.

Aretacija ni potekala mirno, saj so morali britanski policist Assangea z ambasade odnesti.

Sedaj pa Julianu Assangeu – medtem že očetu dveh otrok, ki ju ima z znano pravnico in odvetnico Stello Moris - grozi v ZDA celo do 175 let zapora, saj uradni Washington še zmeraj zahteva njegovo izročitev.

Izročitev Assangea, ki v 15 letih objav ni objavil niti ene zgodbe, ki bi bila neresnična, bi bila zato velik udarec tudi za svobodo govora in svobodo tiska.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke