REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zmaga za svobodo govora: britansko sodišče odločilo, da Juliana Assangea ni dovoljeno izročiti ZDA!

Zmaga za svobodo govora: britansko sodišče odločilo, da Juliana Assangea ni dovoljeno izročiti ZDA!Nekoč: Julian Assange v veleposlaništvu Ekvadorja. Vir: Twitter

Za svobodo govora, medije in vse novinarje sveta je danes velik dan – britansko prvostopenjsko sodišče je odločilo, da Juliana Assangea, ustanovitelja spletne strani WikiLeaks ni dovoljeno izročiti Združenim državam Amerike, kjer mu grozi drakonska obtožnica in do 175 let zapora.

Kot je pojasnilo sodišče, so se tako odločili prav zaradi nevarnosti, ki prežijo na Assangea v ZDA.

Če bi bil v ZDA spoznan za krivega po vseh 18 točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.

Prelomno odločitev je sprejela britanska sodnica Vanessa Baraitser na prvostopenjskem sodišču v Londonu.

V ZDA, kjer ga na podlagi stoletje starega in zelo »raztegljivega« zakona, napisanega za pregon vohunov v času prve svetovne vojne obtožujejo »vohunjenja« in vdora v vladne računalnike so sicer že napovedali, da se bodo na odločitev kazenskega sodišča pritožili.

Obstaja pa tudi možnost da odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih dnevih pred odhodom iz Ovalne pisarne Assangea celo – pomilosti.

Assangeovi podporniki opozarjajo, da so ameriške obtožbe zoper njega napad na svobodo medijev.

Obtožbe zoper 49-letnika se nanašajo na objave več sto tisoč dokumentov o poteku vojn v Afganistanu in Iraku pa tudi diplomatskih depeš v letih 2010 in 2011 na portalu WikiLeaks.

S temi dokumenti je Assange razkril tudi umazane podrobnosti delovanja slovenskih politikov, na primer Pahorjevo trgovanje v ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani, kjer je tedanji slovenski premier Borut Pahor dal vedeti, da se Slovenija pri gradnji drugega bloka NE Krško nagiba k Westinghousu, istočasno pa je v zameno za fototermin z Barackom Obamo pristal na sprejem ameriških zapornikov iz Guantanama.

Dokumente so v WikiLeaksu pridobili od žvižgačice Chelsea Manning, prej znane kot Bradley Manning.

Vendar je Assange, kot smo že poročali, razkrival tudi ruske tajne dokumente in tajne dokumente številnih drugih držav, vendar le takšne, ki so razkrivali nepravilnosti in zlorabe oblasti.

Svetovno znani hrvaški filozof Srečko Horvat pa opozarja, da bitke še ni konec, kajti Assangea niso izročili ZDA zaradi razlogov duševnega stanja, ne pa zato, ker gre za novinarja in založnika, ki ga preganjajo vojni zločinci.

Ob tem je Julian Assange opozarjal tudi zunanje ministrstvo ZDA, kje in kdaj bi lahko prišlo do razkritja njihovih obveščevalcev.

Varoval je tudi identiteto oseb v dokumentih, kar pomeni, da je spoštoval novinarske standarde.

Mnogi so Assangeu odrekali status novinarja in na tem testu je z mlačno podporo Assangeu v preteklosti ter izpodbijanjem njegovega novinarskega dela padlo tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS).

Assange je na odločitev sodišča na prvi stopnji čakal v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh.

Pred objavo odločitve se je pred poslopjem sodišča v Londonu zbralo več deset njegovih privržencev, ki so zahtevali njegovo izpustitev na prostost.

Assangeova mati Christine je že zaprosila novega in starega ameriškega predsednika, da prekineta pregon njenega sina.

Julian ima sicer z znano britansko pravnico in odvetnico Stello Moris dva otroka, ki že vrsto let živita pri materi in lahko očeta vidita le v zaporu.

Assange se je sicer leta 2012 pred izročitvijo ZDA zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu.

Takrat je bil zanj veljaven tudi evropski priporni nalog zaradi pozneje zavrženih obtožb o domnevnem posilstvu na Švedskem.

Tudi v tem primeru je verjetno šlo za t. i. »medeno past«, metodo dela tajnih služb.

Britanska policija ga je aretirala aprila 2019, ker naj bi s pobegom na veleposlaništvo kršil pogojni izpust.

Pred tem so Assangeu na ekvadorskem veleposlaništvu po zamenjavi na položaju ekvadorskega predsednika poteptali pravice in hkrati kršili mednarodno pravo, preklicali njegov azil in dovolili britanski policiji, da ga znotraj njihovega veleposlaništva aretira in dobesedno odvleče v zapor.

Celotna sodba je na voljo na zgornji povezavi.

Po odločanju na še dveh višjih britanskih sodiščih bi primer lahko končal na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP).

To znova pomeni večletni postopek, kar pomeni, da lahko do dokončne odločitve o izročitvi ZDA mine še veliko časa.

Vendar pa ima ESČP glede zaščite novinarjev visoke standarde, zato je to za Assangea zagotovo veliko boljša možnost kot pa sojenje pred ameriškimi sodišči.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke