REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Assangeu prisluškovali in ga snemali celo v veleposlaništvu Ekvadorja, posnetke dobile »obveščevalne službe ZDA«

Assangeu prisluškovali in ga snemali celo v veleposlaništvu Ekvadorja, posnetke dobile »obveščevalne službe ZDA«Assange - nezakonito nadzorovanje v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu

Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa, ki čaka na zaslišanje glede izročitve ZDA, kjer ga obtožujejo »vohunjenja« je bil očitno pod stalnim nadzorom že tam, kjer so mu pred tem dolga leta kot političnemu azilantu omogočili diplomatsko zaščito – v veleposlaništvu Ekvadorja.

Varnostna agencija, ki je opravljala nadzor v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu je namreč v španski zvezni sodni preiskavi, poroča avstralski portal ABC.

Izkazalo se je namreč, da so v prostore, kjer se je nahajal Assange namestili tajne kamere in mikrofone.

Tako so bili posneti tudi vsi pogovori med Julianom Assangeom in njegovimi odvetniki, branilci.

Varnostniki so priznali, da so tajne posnetke predali naprej ameriškim obveščevalcem.

To pa seveda pomeni, da je bila v tem primeru prekršena tudi tajnost komunikacije Assangea z odvetniki, kar je ena od najhujših kršitev človekovih pravic.

Varnostniki so tudi priznali, da so tajne posnetke predali naprej »ameriškim obveščevalcem.«

Vse skupaj se je imenovalo »Operacija Hotel«, pri tem pa so posneli tudi številne odvetnike, ki so komunicirali z Julianom Assangeom.

Na primer dolgoletno svetovalko WikiLeaksa, avstralsko odvetnico Jennifer Robinson.

Nadzorovani odvetniki
Nadzorovani odvetniki: Melinda Taylor, Jennifer Robinson in Geoffrey Robertson.

Ko je odvetnica Jennifer Robinson komentirala najnovejša razkritja je dejala, da takšen nadzor pomeni »veliko in hudo kršitev pravice Assangea do obrambe in pravice do poštenega sojenja.«

Assangeovi odvetniki imajo te dni veliko dela, saj istočasno poskušajo doseči podelitev azila za Assangea v Franciji, v četrtek pa je sodišče v Londonu tudi izvedelo, da je ameriški predsednik Donald Trump Assangeu preko posrednice, nekdanje ameriške kongresnice Dane Rohrabacher obljubil amnestijo, če bi potrdil, da Rusija ni bila vpletena v vdor v strežnike Demokratske stranke.

Zadeva je sedaj pred španskimi sodišči, kjer se izvaja sodna preiskava, je poročal avstralski portal ABC.

V preiskavi je podjetje UC Global in njen lastnik, nekdanji španski marinec David Morales.

Snemanje je opravičeval s tem, da so ga Američani »izrecno prosili« za določene posnetke, najpogosteje odvetnikov.

O obiskih, ki jih je imel Assange so vodili tudi natančne zabeležke. V njih so Assangea označevali kot gosta.

O obiskih, ki jih je imel Assange so vodili tudi natančne zabeležke. V njih so Assangea označevali kot 'gosta.' Po telefonu, elektronski pošti in drugače naj bi Američani Moralesu tudi označili »tarče.« Morales je od zaposlenih UC Global zahteval tudi, da ugotovijo, iz česa so zidovi okoli Assangeove spalnice ter da fotografirajo sobe in pohištvo.

Po telefonu, elektronski pošti in drugače naj bi Američani Moralesu tudi označili »tarče.«

Morales je od svojih zaposlenih UC Global zahteval tudi, da ugotovijo, iz česa so zidovi okoli Assangeove spalnice ter da fotografirajo sobe in pohištvo.

Julianu Assangeu, ki je razkril veliko kršitev človekovih pravic ZDA in njihovih zaveznikov v Afganistanu in Iraku medtem v ZDA grozi 175 let zapora, zaradi zakona, ki izenačuje novinarsko delo z »vohunstvom.«

Decembra 2017 so v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, kjer se je skrival Assange namestili nove kamere in tudi mikrofon v lažno podnožje gasilnega aparata v sobi, kjer se je pogovarjal z odvetniki.

Načrt kamer v veleposlaništvu Ekvadorja
Postavitev tajnih kamer v veleposlaništvu Ekvadorja v Londonu, kjer je bival Assange, dokler ga niso izročili Veliki Britaniji.

Assangea naj bi intenzivno nadzorovali v letih 2015 – 2018.

To je imelo hude posledice za Assangea.

Tako je na primer 21. decembra leta 2017 Assangea obiskal Rommy Vallejo, vodja ekvadorske varnostne službe. Z Assangeom se je pogovarjal o morebitnem odhodu Assangea iz veleposlaništva.

Že nekaj ur po tem sestanku, za katerega je vedelo le nekaj ljudi, se je pritožil ameriški veleposlanik, naslednjega dne pa so ZDA izdale nalog za aretacijo Assangea.

Sedaj je znano, da se je to zgodilo, ker sta bila oba - Vallejo in Assange - tajno posneta.

Assange je sam sumil, da vohunijo za njim, zato je od obiskovalcev zahteval, da se pogovarjajo v ženskem stranišču za zgradbo.

Assange je sam sumil, da vohunijo za njim, zato je zahteval, da imajo sestanke v ženskem stranišču za zgradbo.

Tam je istočasno tudi puščal, da iz pip glasno teče voda, kar se je mnogim sogovornikom Assangea tedaj zdelo kot pretiravanje.

Toda sedaj je postalo jasno, da je imel Julian Assange še kako prav, ker so ga res prisluškovali, dokumenti sodišča pa kažejo, da so se v UC Global zavedali, kje ima Assange sestanke »po novem« in so se namenili, da instalirajo še dodaten vohunski mikrofon tudi v žensko stranišče.  

Ko so Moralesa španski preiskovalci »pritisnili« da razkrije in pove, komu je izročal podatke je dejal: »La inteligencia de Estados Unidos« (Obveščevalne službe Združenih držav).

Skriti mikrofon - Assange
Mikrofon v lažnem podstavku gasilskega aparata.

O tej zadevi je sicer konec lanskega leta prvič poročal že španski časnik El Pais.

Pri tem pa je zanimivo tudi to, da je v Sloveniji pravkar izšel slovenski prevod Assangeove avtobiografije z naslovom »Ne gre zame, gre za nekaj večjega.«

Knjigo je izdala založba Sanje.

Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik je na novinarski konferenci spomnil, da je Assangeova neavtorizirana avtobiografija nastala na podlagi intervjujev, ki jih je z njim posnel pisatelj Andrew O'Hagan.

Ko so Moralesa španski preiskovalci »pritisnili«, da razkrije, komu je izročal podatke je dejal: »La inteligencia de Estados Unidos« (Obveščevalne službe Združenih držav).

Assange je nato leta 2011, tik pred objavo knjige, odstopil od njene avtorizacije, s pojasnilom, da gre za preveč osebno izpoved.

Zavrtanik je dejal, da se pri Sanjah leta 2011 iz lojalnosti do Assangea niso odločili za objavo knjige.

Kasneje pa so se posvetovali z drugimi založniki in aktivisti in ugotovili naslednje:

»Glede na to, da je bil seznanjen z načrti obveščevalnih agencij, da ga bodo tožili za vsako malenkost, samo zato, da ga počasi zapacajo, je moral odstopiti od njene objave. V knjigi je pravzaprav vse polno možnosti, na katere bi se lahko tožilci sklicevali,« opozarja Zavratnik.

Seznam obiskov - Assange
Seznam obiskovalcev pri Julianu Assangeu.

Urednica pri Sanjah Andreja Udovč je dejala, da knjiga prinaša podrobno prvoosebno pripoved, v kateri je Assange predstavi tudi svoje nenavadno otroštvo in dobo odraščanja, v kateri se je razvil v hekerja.

Po njenih besedah sta bila pri Assangeovem delovanju vselej pomembna etika in politična zavest, knjiga v prevodu Erika Majarona pa prinaša prepričljivo samoizpoved človeka, ki je zamajal imperij.

Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora.

Obtožnica ZDA proti Assangeu ima 18 točk.

Med drugim je obtožen vohunjenja in zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije.

Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora.

Novinarske konference se je, tudi v luči včerajšnjega protesta v Ljubljani, ki se je ob 15. uri v organizaciji skupin Free Assange Slovenija in Protestival začel pred britanskim veleposlaništvom v Ljubljani, udeležilo več gostov.

David Morales - špijuniral je Assangea za ZDA
David Morales, ki je za ameriške tajne službe nadzoroval Juliana Assangea.

Assange je trenutno pridržan v strogo varovanem britanskem zaporu Belmarsh, prav včeraj pa se je začela obravnava za njegovo izročitev ZDA, ki naj bi trajala največ do petka.

Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek pa je opozoril, da se je več uglednih strokovnjakov strinjalo, da gre v primeru Assangea za grobo kršenje človekovih pravic.

Po besedah Matjaža Hanžka smo danes po svoje že v neke vrste vojni, čeprav z drugačnim orožjem, ob tem pa je izrazil bojazen, da bodo vsi pritiski na svobodo mišljenja in na novinarje v prihodnje lahko pripeljali do resnično hude vojne.

Delite članek