REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Julianu Assangeu prestižna nagrada Galizia, ker je v boju za resnico - tvegal lastno glavo ...

Julianu Assangeu prestižna nagrada Galizia, ker je v boju za resnico - tvegal lastno glavo ...»Bolj kot se družba odmakne od resnice, bolj sovraži tiste, ki govorijo po resnici.« George Orwell

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, je bil skupaj z žvižgačico iz Nestléja Yasmine Motarjemi in nogometaškim žvižgačem Ruijem Pintom nagrajen s prestižno nagrado Galizia za »novinarje, žvižgače in branilce svobode obveščanja,« ki se podeljuje že drugo leto.

Nagrajenci, Galizia 2019 Vir:GUE/NGL

Nagrado podeljujejo poslanci Evropskega parlamenta iz skupine združenih levih strank (GUE/NGL). Druge stranke oziroma Evropski parlament (kot celota) podobne nagrade ne podeljuje.

Lavreati so lahko le tisti, ki se v boju za resnico izkažejo z velikim pogumom ter ob tem tvegajo svoje kariere in osebne svoboščine.

Julian Assange, ki so ga medtem oblasti v Londonu aretirale in odpeljale v zapor je bil nominiran zaradi svojega prispevka novinarstvu in zaščite žvižgačev, zaradi razmer, v katerih se je sam znašel in nujne potrebe glede podpore novinarjev in žvižgačev po vsem svetu.

Nagrada se podeljuje v čast brutalno umorjene malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, lavreati pa so lahko le tisti, ki se v boju za resnico izkažejo z velikim pogumom ter ob tem tvegajo svoje kariere in osebne svoboščine. Medtem se je pojavila tudi fotografija, zaradi katere naj bi Assange na koncu izgubil azil. Gre za fotografijo predsednika Ekvadorja Lenina Morene, kako poležava ob številnih krožnikih z drago jedačo oziroma jastogi ob svoji postelji.

Ob tem je bilo objavljenih še okoli 200 drugih Morenovih zasebnih fotografij in poročil, ki ga hudo obremenjujejo kot koruptivnega politika. Moreno je takoj po objavi sporne fotografije dejal, da Assange »nime pravice vdirati v tuje telefone,« čeprav ni bilo dokazov, da naj bi za tem vdorom stal prav Assange ali WikiLeaks. Toda v Ekvadurju so bili o tem prepričani in to je bila še zadnja kaplja čez rob, zaradi katere so Assangeu preklicali politični azil.

Grški poslanec Stelios Kouloglou iz stranke Syriza je ob podelitvi nagrade Galizia Assangeu opozoril, da sta »dva žvižgača, ki sta dobila to nagrado, trenutno v zaporu«, kar jasno kaže na njen pomen in potrebo po takšni nagradi.

Za Miguela Urbána (stranka Podemos, Španija), je aretacija Assangea dokaz, kako nevaren je položaj žvižgačev danes.

»Imamo zelo močen seznam nominirancev in tudi tri, ki si zaslužijo zmago, to pa so Yasmine Montarjemi, Rui Pinto in Julian Assange. Ostro obsojam izgon Juliana Assangea iz ekvadorskega veleposlaništva v Londonu in njegovo takojšnje priprtje s strani britanske policije,« je dejal poslanec.

WikiLeaks je s postopnim razkrivanjem strotisoče večinoma zaupnih ameriških depeš postala trn v očesu številnih držav in diplomacij.

WikiLeaks je s postopnim razkrivanjem strotisoče večinoma zaupnih ameriških depeš postal trn v očesu številnih držav in diplomacij, vendar zaradi sprejetih standardov na področju svobode obveščanja ZDA in drugim državam ostaja na voljo le malo »protiorožij« zoper razkrivanje tajnih diplomatskih depeš, v katerih so zapisane različne nečednosti diplomatov in politikov.

Tudi slovenskih, kot smo lahko videli v primeru razkrivanja dogovorov takratnega slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika o sprejemu zapornika iz Guantanama v zameno za 20 minutno srečanje s takratnim ameriškim predsednikom Barackom Obamo.

Po razkritju depeše je »barterski posel« zamenjave ujetnikov za foto-termin s takratnim ameriškim predsednikom Obamo Pahorju očitno propadel, in ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo niso poslali ...

Po razkritju depeše je ta »barterski posel« zamenjave ujetnikov za foto-termin Pahorju očitno propadel, ujetnikov iz Guantanama v Slovenijo niso poslali, Pahor pa se je vendarle na kratko srečal z Obamo. Verjetno bolj zato, da se tako »demantira« vsebina razvpite depeše.

Glavnina ukrepov ZDA in zaveznic zoper Juliana Assangea in WikiLeaksa je bila najprej povezana z onemogočanjem dostopa do njegove spletne strani ter finančnimi pritiski na njegovo organizacijo.

Zaradi različnih pritiskov na WikiLeaks, so plačilna podjetja Visa, Mastercard ter internetni prodajalec Amazon.com in posrednik Paypal s tem, ko so ukinili možnost plačevanja donacij organizaciji, ki jo vodi Julian Assange, povzročili kar precejšnjo finančno škodo. Za ZDA pa je največjo škodo predstavljalo razkritje streljanja helikopterja na skupino civilistov. Posnetek je postal znan pod imenom kolateralni umor (collateral murder).

Po drugi strani pa je zaradi odziva ZDA škoda nastala tudi WikiLeaksu, zaradi ukinitve pogodb o gostovanju internetnih strani WikiLeaksa, k temu pa je potrebno prišteti še izjemno visoke stroške, ki jih je moral plačevati Julian Assange za pravne usluge svojim odvetnikom zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju.

Gre za preprosto, toda učinkovito metodo finančnega izčrpavanja, ki se ga pogosto poslužujejo tudi druge finančne družbe.

Gre za preprosto, toda učinkovito metodo finančnega izčrpavanja, ki se ga pogosto poslužujejo tudi druge finančne družbe.

»Za nas je edino sprejemljivo ravnanje WikiLaksa le to, da ameriški vladi takoj vrne vse verzije teh dokumentov in jih popolnoma izbriše s svoje spletne strani, računalnikov in pomnilniških enot.«

S temi besedami je govorec Pentagona Geoff Morell v začetku dela WikiLeaksa celo zahteval vrnitev vseh dokumentov, ki si jih je ta spletni portal pridobil o spornem ravnanju ameriške vojske v Iraku in Afganistanu in v primeru zavrnitve omenjene zahteve zagrozil z »dodatnimi ukrepi«.

Vendar ustanovitelj strani Julian Assange ni popustil zaradi zahtev ameriškega obrambnega ministrstva, saj meni, da listine ni dobil na »leasing« in da ima javnost legitimno pravico, da se seznani s prikrivanimi podatki.

Julian Assange ni popustil zaradi zahtev ameriškega obrambnega ministrstva, saj meni, da listine ni dobil na »leasing« in da ima javnost legitimno pravico, da se seznani s prikrivanimi podatki.

Ob tem so se v WikiLeaksu zavedali, da bi popolno razkritje vseh podatkov res lahko ogrozilo življenja ameriških vojakov, zato so Pentagon in ameriško vlado preko New York Timesa pravočasno zaprosili za navodila o tem, kaj naj bi pred objavo dokumentov zakrili.

Vendar pa so v Pentagonu zanikali, da so dobili takšno zahtevo, pač pa so namesto tega vztrajali pri popolni vrnitvi vseh dokumentov.

S tem je afera dobila nenavadne razsežnosti, nekoliko drugačne od tistih iz časov vietnamske vojne, ko je New York Times leta 1971 objavil znamenite »Pentagonske dokumente« in kljub naporom vlade ZDA, da zajezi objavo uspel doseči celo zmago na ameriškem Vrhovnem sodišču.

V primeru objave dokumentov na strani WikiLeaksa je bilo očitno, da so bili avtorji strani pripravljeni na delno »samocenzuro« zaradi varovanja človeških življenj, po drugi strani pa so pravni eksperti enotni v oceni, da ameriška vlada razen tega, da sproži postopke proti tistim, ki so omogočili nezakonito predajo dokumentov pravzaprav ni mogla storiti veliko zoper to, da spletni portal zaupne dokumente tudi objavi.

Ameriškemu obrambnemu ministrstvu tako ni preostalo nič drugega, kakor da je ob pomoči 120 preiskovalcev »prečesavalo« okoli 70.000 strani dokumentov, iskalo v njih 400 ključnih besed, ter tuje vlade in domače institucije obveščalo o morebitnih razkritjih, ki bi lahko ogrozile njihove interese.

To je seveda ameriško administracijo precej razjezilo.

Assange pa je s svojimi metodami in z iznajdbo nekatrih kriptografsko zaščitenih kanalov komunikacije tudi dosegel, da so se lahko svobodno pogovarjali naslednji žvižgači - na primer Edward Snowden z novinarjem Glennom Greenwaldom, ki danes piše za Intercept.

Poveljnik ameriške vojske Mike Mullen je ob začetku WikiLeaksovih razkritij celo obtožil ustanovitelja strani Assangea, da bi lahko imel »na svojih rokah kri mladih vojakov ali afganistanskih družin«, vendar brez vidnega uspeha.

Po skoraj desetletju pregona pa so ameriški pravniki vendarle našli nekaj, kar bi lahko uporabli proti Assangeu in tako so spisali obtožbo o »konspiraciji«.

Chelsea Manning je sedaj ponovno že več kot mesec dni zaprta v ZDA, ker ne želi pričati proti Assangeu.

Assange naj bi bil kriv, ker se je pod psevdonimom pogovarjal z (sedaj Chelsea Manning, toda takrat, pred spremembo spola pa) Bradleyjem Manningom, ki naj bi ga spraševal nekaj o tem, kako razbiti šifre in priti do drugih šifer uporabniških računov, Assange pa naj bi mu nato s prepošiljanjem neke šifre pomagal pri dostopu do tajnih podatkov.

Tudi zato je Chelsea Manning sedaj ponovno že več kot mesec dni zaprta v ZDA, ker ne želi pričati proti Assangeu.

Zaprto pa jo lahko imajo »za kazen« še 17 mesecev.

Zaradi teh obtožb Assangeu v ZDA sedaj grozi pet let ječe –, če se seveda dokaže, da se za psevdonimi res skriva Assange. Ob tem ga predsednik Ekvadorja, Lenin Moreno, obtožuje, da je celo »kiberterorist«, veleposlanik Ekvadorja v Londonu pa razlaga, da je bila Assangeova mačka morda vohunka in je imela prisluškovale naprave ter dostop v vse prostore veleposlaništva in da jih je bilo zato strah.

Pa tudi ta obtožba zoper Assangea je na trhlih temeljih, kajti kaznivo dejanje predaje spornih depeš WikiLeaksu (ki jih je samo objavil) je očitno naredil sam Manning, ne pa Assange, posredovanje informacije nekomu od hekerjev, ki je Manningu očitno pomagal pri dostopu do dodatnih uporabniških računov, pa je seveda zgolj to – posredovaje informacije, ne pa že »konspiracija«, kot sedaj trdijo ameriški tožilci.

Seveda je tudi to bil eden od razlogov, da je frontmen skupine Pink Floyd ob aretaciji Assangea zapisal, da ga je »sram, ker je Anglež

Glenn Grenwald pa je opozoril, da ameriško pravosodno ministrstvo v času Baracka Obame ni našlo nobenih dokazov o tem, da naj bi Assange neposredno, pri vdiranju v računalnike pomagal Manningu. In da sodelovanje novinarjev in virov ni nič neobičajnega ter da je zato postopek proti Assangeu velika nevarnost za svobodo obveščanja.

Zelo mogoče pa je, da v ZDA proti Assangeu, če bo izročen, obtožbe razširijo. In potem ga lahko čaka bistveno daljša zaporna kazen, čeprav je dejansko počel le to, kar delajo tisoči novinarjev po vsem svetu – objavljal državne skrivnosti in razkrival kršitve in zločine držav in njihovih organov.

Objavili pa so jih najpomembnejši časniki kot so The Guardian, The New York Times, Der Spiegel in El Pais.

Zato ga številni po svetu še naprej podpirajo.

Pri tem pa ni mogoče spregledati najbolj pretresljivega dokaza o zločinih, ki jih je razkril WikiLeaks - »kolateralnega zločina.«

Gre za že omenjeni posnetek helikopterskega napada, kjer vojaki ZDA ubijejo osemnajst ljudi, med njimi dva novinarja britanske tiskovne agencije Reuters. Video si lahko ogledat spodaj, zapis besed vojakov (v angleščini) pa je tukaj.

In to je pravi razlog - ne pa domnevno »zarotništvo« - zaradi katerega v ZDA želijo Assangea, ob pomoči Velike Britanije, spraviti v svoje zapore.

Komentarji