Francija odpravila zakon Ludvika XIV.: Sužnji po novem niso več niti formalno - »premično premoženje« in lastnina!

Francoski državni zbor je soglasno sprejel sklep o odpravi tako imenovanega Črnega zakonika, predpisa iz leta 1685, ki je urejal suženjstvo v francoskih kolonijah in zaradi katerega so bili zasužnjeni ljudi obravnavani kot lastnina.

Vseh 254 prisotnih poslancev je glasovalo za razveljavitev zakona, s čimer je formalno končano obdobje enega najtemnejših pravnih aktov iz kolonialne preteklosti Francije.

França abroga el conegut com a "Codi negre": els textos que reglamentaven l'esclavatge al segles XVII i XVIII quan el país era una monarquía. L'esclavatge hi va ser abolit definitivament a inicis de la IIa República, el 1848. D'aquí l'emoció dels diputats descendents d'esclaus. https://t.co/EWK3cA0Faj

— Isabel Galí i Izard (@isagali) May 28, 2026

Črni zakonik je leta 1685 podpisal kralj Ludvik XIV. Njegovih 60 članov je urejalo skoraj vse vidike življenja sužnjev v francoskih kolonijah.

Eden od členov je zasužnjene ljudi opredeljeval kot »premično premoženje«, drugi pa so določali hude kazni za pobegle sužnje in omejevali njihove temeljne pravice.

For nearly 200 years after France abolished slavery, the that classified humans as property has remained quietly on the books. On Thursday, the lower house of parliament finally voted to wipe it from French law.https://t.co/rmiaUA9six

— Charles Onyango-Obbo (@cobbo3) May 28, 2026

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil odločitev parlamenta in dejal, da zadevni zakon »po odpravi suženjstva« leta 1848 »nikoli ne bi smel preživeti«.

»Molčanje in brezbrižnost do Črnega zakonika skoraj dve stoletji nista več le spregled, temveč oblika žalitve,« je sporočil Macron.

#France outlaws a 400-year-old slave law that hasn't worked for centuries. 

The French parliament voted unanimously to formally repeal the "Code Noir," a 17th-century colonial law that legally turned enslaved Africans into property. While slavery was banned in 1848, this… pic.twitter.com/gPrFaYmugB

— African Essence (@Africansessence) May 29, 2026

Dodal je, da Francija ne sme zavrniti razprave o morebitnih odškodninah za potomce sužnjev, vendar je opozoril, da država ne sme dajati obljub, ki jih ne more izpolniti.

Med razpravo v parlamentu je več poslancev izrazilo nejevero, da je zakon formalno ostal v veljavi skoraj 180 let po odpravi suženjstva.

Poslanec Martinika Steevy Gustave, čigar predniki so bili sužnji, je dejal, da nobena odločitev ne more nadomestiti stoletij trpljenja.

France has voted to repeal the Code Noir, a 178-year-old slavery-era law that once defined enslaved people as property in its colonies.
Slavery was abolished in France in 1848, marking a symbolic step toward confronting its colonial past. pic.twitter.com/4f31PZ1Ire

— Channel 4 News (@Channel4News) May 29, 2026

»Nismo potomci sužnjev.

Smo potomci svobodnih ljudi, ki so bili na silo spremenjeni v sužnje,« je dejal Steevy Gustave.

French Parliament votes to repeal slavery-era Black Code that classified humans as property https://t.co/8Jh1FcB9U6 pic.twitter.com/bcvq0VCmAb

— New York Post (@nypost) May 28, 2026

Francija je bila tretja največja sila v trgovini s sužnji, za Veliko Britanijo in Portugalsko.

Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo v francoske kolonije, večinoma na plantaže sladkornega trsa v Karibih, prepeljanih približno 1,4 milijona Afričanov.

Posebno mesto v tej zgodovini zaseda nekdanja francoska kolonija Haiti, kjer so se sužnji na začetku 19. stoletja uprli in si priborili neodvisnost. Kljub temu je Francija nato od Haitija zahtevala plačilo odškodnine nekdanjim lastnikom sužnjev, kar je država plačevala do leta 1947.

 BREAKING — Finally!

France Votes 254-0 To Repeal The “Black Code,”

685 Slave Decree Legally Allowed Enslaved Africans To Be Beaten, Sold, Raped, And Murdered. pic.twitter.com/8oPpFUWNrv

— Pamphlets (@PamphletsY) May 28, 2026

Današnja francoska čezmorska ozemlja, ki vključujejo Gvadalupe, Martinik, Francosko Gvajano in Reunion, se še vedno soočajo z višjimi stopnjami revščine in brezposelnosti kot celinska Francija.

Zagovorniki razveljavitve zakona menijo, da je to simboličen, a pomemben korak pri soočanju Francije z zapuščino kolonializma in suženjstva.