Ameriška NSA je »tiho ubila« Zvezdni veter, vohunski program, ki ga je razkril žvižgač Edward Snowden

Ameriška NSA je najverjetneje »tiho ubila« enega od svojih vohunskih programov, ki jih je pred nekaj leti prvi razkril žvižgač Edward Snowden leta 2013.

Programu naj bi namreč manjkala »operativna vrednost«, zato ga NSA ni uporabljala zadnjih šest mesecev.

Začetki programa sicer segajo v čas ameriškega predsednika Georga W. Busha, dovolilo pa ga je posebno obveščevalno »tajno sodišče.«

Gre za program Stellarwind, (Zvezdni veter) NSA pa je omogočal, da ameriški obveščevalci zbirajo na milijone zapisov pogovorov Američanov, telefonskih številk, ki so jih klicali in kako dolgo so se pogovarjali.

Ti »metapodatki« so agenciji omogočili, da izdela »načrt socialnih stikov« domnevnih teroristov.

Leta 2015 je nato ameriški »zakon o svobodi informiranja« zahteval od telekomunikacijskih podjetij, da same iščejo podatke, ki jih je zahtevala NSA in ne sama NSA.

Toda tehnične napake v enem od podjetij so »kompromitirale« celotno bazo podatkov, zato jih NSA ni mogla uporabiti. Sedaj čakajo na odločitev kongresa, ki bi lahko obnovil program.

Leta 2013 je namreč razkritje Washington Posta  prvič jasno dokazalo, da ameriška NSA zbira na milijone elektronskih in SMS sporočil in na podlagi le-teh sestavlja posebne mreže »socialnih krogov«, da bi na ta način analitiki NSA imeli vpogled v to, kdo se druži s kom in kako so ljudje med seboj povezani.

Podatke je Washington Postu priskrbel žvižgač Edward Snowden. Pri tem je poseben program NSA zbiral podatke iz telefonskih imenikov in elektronskih baz podatkov, ki jih imajo ljudje v svojih računalnikih in telefonih.

Osebni telefonski imeniki in kontaktni naslovi se nahajajo tudi na številnih straneh spletne pošte.

Posebna prezentacija NSA (v obliki PowerPointa) je pokazala, da so »operacije posebnih virov« v NSA v enem dnevu zbrale 444 743 elektronskih zbirk naslovov s strani Yahoo, 105 068 elektronskih zbirk naslovov s Hotmaila, 82 857 zbirk naslovov s Facebooka, 33 697 z Gmaila in še 22 881 iz drugih servisov.

Gre za podatke, ki jih je NSA uspela zbrati v enem samem dnevu, kar pomeni, da bi na ta način lahko NSA v enem letu zbrala več kot 250 milijonov seznamov zbirk naslovov različnih uporabnikov po vsem svetu.

Washington Post naj bi tedaj iz svojih virov izvedel, da NSA uporablja omenjene podatke za ugotavljanje »mednarodnih stikov«, da bi na ta način lahko ugotovili vse, tudi še neznane stke med domnevnimi »kriminalci.«

Vendar uradniki NSA niso želeli ugibati, koliko nedolžnih ameriških državljanov se na ta način ujame v mreže njihovega obsežnega prisluškovalnega aparata.

Omenjeno razkritje je še toliko bolj pomembno zato, ker telefonski imeniki in seznami elektronskih naslovov običajno vsebujejo še več podrobnejših podatkov, na primer poslovne in družinske informacije.

Na ta način se lahko razkrijejo nove povezave o vsakem posamezniku. Zlorabe teh podatkov bi bile lahko obsežne tudi v primeru, če bi se podatki uporabljali za razkrivanje verske ali nacionalne opredeljenosti, političnih simpatij in podobno – vse to pa je mogoče ugotoviti na zelo preprost način, z analizo vsebine telefonskih imenikov.

Za posameznike bi lahko bili »nevarni« tudi stiki, ki iz telefonskih imenikov niso bili zbrisani, vendar bi na njihovi podlagi analitiki NSA prišli do svojih, sicer napačnih sklepov o povezavah posameznikov z njihovo »tarčo.«

Vladi ZDA in Velike Britanije sta istočasno pritisnili tudi na novinarje, ki so omenjeno prisluškovanje razkrili.

Glenn Greenwald, novinar, ki je prvi objavil Snowdenove dokumente, je na tiskovni konferenci v Braziliji razkril, da mu vladi Velike Britanije in ZDA »grozita« in napovedal, da bo prav zaradi groženj »objavljal še bolj« ter da bo razkril tudi vse pritiske, ki jim je izpostavljen.

Razkril je tudi, da je NSA vohunila za elektronskimi pismi tedanje predsednice Brazilije Dilme Rousseff in nacionalnega naftnega podjetja Petrobras.

Od letos pa ima Brazilija že ZDA bolj naklonjenega, desnega predsednika Jaira Bolsonara.