REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Rop po evropsko: Slovenija podpira krajo zamrznjenega ruskega premoženja, posledice bomo občutili v denarnicah!

Rop po evropsko: Slovenija podpira krajo zamrznjenega ruskega premoženja, posledice bomo občutili v denarnicah!Rop po evropsko Vir:X

Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da Slovenija, tako kot večina drugih držav članic Evropske unije, podpira krajo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine.

Uradno se sicer ta kraja imenuje drugače – v evrokratščini se imenuje »uporabo zamrznjenega ruskega premoženja«, ki je ob tem zamaskirana tudi v »posojilo.«

Vendar pa bo treba pred tem odgovoriti še na »vrsto kompleksnih pravnih vprašanj«, je Boštjančič povedal pred zasedanjem finančnih ministrov EU-ja v Luxembourgu.

Finančni ministri Unije namreč razpravljajo »o novem posojilu za Ukrajino v vrednosti 140 milijard evrov«, za financiranje katerega bi »uporabili rusko premoženje, zamrznjeno v okviru evropskih sankcij proti Moskvi.«

Glede na predlog Evropske komisije bi Ukrajina tako imenovano posojilo ukradenega denarja vrnila, »ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo.«

Težava je le v tem, da Rusija nikoli ni pristala na to, da bi plačala kakršnokoli vojno škodo.

Težava je le v tem, da Rusija nikoli ni pristala na to, da bi plačala kakršnokoli vojno škodo.

A le zakaj bi jo, ko pa so vojno v Ukrajini s kršitvijo mednarodnih sporazumov in ogrožanjem Rusije zakuhale članice NATO in Ukrajina sama?

Prav tako ne obstaja nobena mednarodnopravno veljavna sodba, ki bi dovoljevala zaplembo sredstev, ki pripadajo ruski državi in njenim podjetjem.

Zaradi te nevarnosti bodo »posojilo morale po navedbah virov v Bruslju jamčiti države članice.«

Normalizacija kraje
Legalizacija kraje v medijski produkcij MMC RTV SLO: Kako zaplembo tujih sredstev v "evrokratščini" ljudstvu predstaviti kot nekaj povsem normalnega, kot "pomoč." Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da Slovenija podpira krajo zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine. Če bo to uspelo, si bo EU dokončno uničila finančno verodostojnost in potopila evro.

Slovenija se ob tem, kot je dejal Boštjančič, podobno kot druge članice ne strinja s tem, da bi se garancije obravnavale kot dodatna zadolžitev.

Kako istočasno zapleniti rusko imovino brez pravne podlage, nato pa to prikazati v proračunih držav je zaman pojasnjeval evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis, ki je dejal, da se zagotavljanje garancij za posojilo verjetno »ne bo samodejno štelo v javnofinančni primanjkljaj ali dolg držav, če bo rusko premoženje ostalo zamrznjeno, dokler Moskva Ukrajini ne bo poplačala reparacij.«

Kako bo ta ista imovina hkrati zamrznjena in nezamrznjena in kako ne bo veljala za primankljaj, če Rusija tega enostransko določenega »dolga Ukrajini« ne bo želela poplačati pa evropski komisar ni pojasnil.

Poudaril je sicer, da bo moral »to dokončno pojasniti evropski statistični urad Eurostat, ki je pristojen za to« - s tem pa je dejansko nerešljivo težavo prevalil na naslednjo evropsko institucijo.

Da je zadeva nujna poudarja tudi Kaja Kallas. Če ne ukrademo ruskega premoženja, potem bomo dolgove morali odplačati Evropejci, opozarja tako imenovana zunanja ministrica EU.

Dombrovskis in danska gospodarska ministrica Stephanie Lose, katere država trenutno predseduje Svetu EU-ja, sta ob tem poudarila, da je novo posojilo, za »financiranje katerega« bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, najboljša mogoča rešitev za nadaljnjo podporo Ukrajini in da alternative tako rekoč ni.

Tudi Združeno kraljestvo in Kanada sta že izrazila interes, da bi sledila evropskemu zgledu.

Kraji ruskega premoženja sicer izrecno nasprotujeta dve članici. To sta Belgija, kjer je shranjena večina v EU-ju zamrznjenega ruskega premoženja, in Madžarska.

Belgijski premier Bart De Wever je ostro kritiziral načrt nemškega kanclerja Friedricha Merza, da bi zamrznjena sredstva ruske centralne banke uporabil za posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov.

Če ne ukrademo ruskega premoženja, potem bomo dolgove morali odplačati Evropejci, opozarja tako imenovana zunanja ministrica EU.

Z odkritostjo, ki je v Bruslju redka, je opozoril: »Vzeti Putinov denar in prepustiti tveganja nam ... to se ne bo zgodilo.«

Večina 170 milijard evrov zamrznjenih sredstev je v Bruslju pri Euroclearu. Belgija se boji arbitražnih zahtevkov in možnosti, da bo nekega dne morala denar vrniti.

De Wever je trdil, da bi nadaljnje ukrepanje ustvarilo »nevaren precedens«, ki bi lahko države prisilil, da v celoti umaknejo svoje rezerve iz evroobmočja.

Zato EU še ni dosegla dogovora o zamrznjenih ruskih sredstvih. Načrt pomoči Ukrajini v vrednosti 175 milijard evrov je zaradi političnih vprašanj zastal, poroča Euractiv.

Belgija ima v lasti večino sredstev in pričakuje, da bi jih Rusija lahko »dobila na sodišču.«

Belgija si zato želi delitve tveganja z drugimi.

A poglejmo si natančneje mehanizem evropske kraje in slabe plati te operacije.

Prva slabost je ta, da so zahodna sredstva v Rusiji ocenjena na od 167 do 288 milijard dolarjev.

Rusija ne bo izgubila veliko, če sploh kaj, saj bo istočasno (povsem upravičeno) zaplenila sredstva evropskih držav in tujih podjetij v Rusiji.

Vendar bo Evropa zagotovo izgubila sloves varnega in zaupanja vrednega mesta za vrednostne papirje.

Prav tako se bo povečalo povpraševanje po alternativnem finančnem sistemu.

Načrt kraje pa je trenutno zamišljen tako:

EU posodi Ukrajini približno 200 milijard dolarjev ruskega denarja.

EU da denar Ukrajini kot »odškodninsko posojilo«, ki ga Kijev odplača šele, ko mu Moskva povrne vojno škodo.

Glas za stranke, ki sestavljajo sedanjo slovensko vlado in parlamentarno opozicijo je zato glas za ekonomski propad Slovenije in EU in zmanjšanje vrednosti evrov, ki jih hranite v svojih denarnicah.

2) EU rusko premoženje nadomesti z zadolžnico, s katero obljubi, da bo Rusiji povrnila dolg. Zaradi sankcij pa EU ne more odplačati denarja Rusiji, zato posojilo ne bo odplačano.

3) Če Rusija želi, da se sankcije odpravijo, mora Ukrajini plačati odškodnino, ta sredstva pa lahko Ukrajina uporabi za odplačilo posojila, ki se nato lahko uporabi za odplačilo denarja Rusiji.

Nato se lahko sankcije odpravijo, saj je posojilo odplačano in so ruska zamrznjena sredstva spet na mestu.

V bistvu to pomeni, da če Rusija da Ukrajini 500 milijard dolarjev (vojna odškodnina), se ji bo vrnilo 200 milijard dolarjev.

Kako v to matematiko prepričati Rusijo, pa vedo samo »pametni« evropski politiki.

Če Rusija da Ukrajini 500 milijard dolarjev (vojna odškodnina), se ji bo vrnilo 200 milijard dolarjev.

4) To pa pomeni, da bo morala Evropa nato plačati tudi vsa prejšnja posojila, ki so bila dana z ruskim premoženjem kot zavarovanjem in so plačana z obrestmi od premoženja.

Vse, kar je bilo posojeno prej, bo morala plačati EU, saj bodo obresti od ruskega premoženja izginile.

Države, kot je Savdska Arabija, to seveda opazujejo in se ne počutijo prav dobro, ker denar hranijo v Evropi.

V okviru povračilnih ukrepov bi lahko Banka Rusije zamrznila ali zasegla 33 milijard evrov sredstev Eurocleara, ki so v ruski jurisdikciji.

Moskva bi lahko zahtevala tudi zaseg sredstev Eurocleara, ki so v depotnih družbah v Hongkongu in Dubaju.

Po »tatvini stoletja« bodo številne države zunaj EU verjetno poskušale hitro umakniti svoja sredstva iz upravljanja Eurocleara.

To bi neizogibno vodilo do tožb proti zahodnim bankam, ki so izgubile denar, vložen v Rusiji.

Po »tatvini stoletja« bodo številne države zunaj EU verjetno poskušale hitro umakniti svoja sredstva iz upravljanja Eurocleara.

Podjetja, banke in zasebni vlagatelji so na ruskih arbitražnih sodiščih zaradi zamrznitve sredstev že do spomladi lani vložila več kot 100 tožb.

Po podatkih skupine Deutsche Börse je skupni znesek zahtevkov proti Euroclearu in Clearstream Bankingu še vedno relativno majhen, približno 74 milijonov evrov.

Če pa se bo število tožb znatno povečalo, bi lahko celotna zmešnjava popolnoma izpraznila blagajno Eurocleara, belgijska centralna banka pa bo prisiljena odvzeti njegovo licenco.

Rezultat bo, da bodo vsa prejšnja posojila Ukrajini odplačali evropski davkoplačevalci, čeprav je bilo obljubljeno, da jih ne bodo.

Poleg tega bo EU dokončno uničila svojo finančno verodostojnost.

Azijske, bližnjevzhodne, latinskoameriške in druge države bodo denar preselile iz evropskih bank.

Kam?

Daleč. Tudi na Kitajsko ali v Hongkong.

Tu se že pripravljajo temelji za kitajsko podjetje, ki bo opravljalo iste posle, kot jih danes Euroclear.

Juan se bo okrepil.

EU bo izgubila.

In slovenska vlada to - podpira!

Zato: glas za stranke, ki sestavljajo sedanjo slovensko vlado in parlamentarno opozicijo je zato glas za ekonomski propad Slovenije in EU in zmanjšanje vrednosti evrov, ki jih hranite v svojih denarnicah.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke