REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zamolčana skrivnost: zakaj je Boeing namesto »čudovitih letečih strojev« pričel izdelovati »leteče krste«?

Zamolčana skrivnost: zakaj je Boeing namesto »čudovitih letečih strojev« pričel izdelovati »leteče krste«?Boeing 737

Ameriški proizvajalec letal Boeing je v letošnjem letu doživel več hudih udarcev.

Zaradi njegovih napak pa je visoko – najvišjo možno – ceno plačalo tudi več sto potnikov dveh letal, ki so zaradi napake v sistemu MCAS umrli v dveh nesrečah.

Boeingi 737 MAX so prizemljeni zaradi nesreč v Indoneziji in Etiopiji, v katerih je umrlo 346 ljudi. Posledice so Boeing doslej stale že devet milijard dolarjev.

Zaradi teh napak je po tragičnih nesrečah svojih letal 737 MAX napovedal, da bo januarja začasno prekinil proizvodnjo letal 737 MAX, ki so zaradi dveh tragičnih nesreč prizemljena že od marca.

Po prevzemu podjetje ni več raziskovalo tako kot pred prevzemom. Namesto da bi uvajalo inovacije, je iskalo bližnjice, da bi obdržalo stopnje rasti.

Nato je glavni izvršni direktor ameriškega proizvajalca letal Boeing Dennis Muilenburg sporočil, da odstopa s položaja.

Zatem je Boeing doživel še en udarec, ko je vesoljska kapsula Boeinga Starliner zatavala na poti do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in se je morala vrniti na Zemljo.

Toda kaj je v resnici povzročilo omenjene napake in tragedije? Ali obstaja njihov skupni imenovalec?

Odgovori, ki so bili s strani strokovnjakov podani ob nesrečah na to vprašanje res ne odgovarjajo na celovit način.

Za nesrečo so bile povsem na koncu res krive tehnične in človeške napake, v njihovem ozadju pa je bilo še nekaj drugega.

Ta, večini prikriti razlog bi lahko imenovali tudi z enim samim imenom: monopol.

Precej podrobno in zelo prepričljivo analizo vsega tega je naredil David Perell.

Dostopna je tukaj.

»Kaj je povzročil padec 737 Max-a? Napaka v programski opremi.

Mediji, ki poročajo o padcu Boeinga in njegovih letal skoraj v celoti ignorirajo Boeingovo korporativno zgodovino, v kateri se skriva pravi razlog za Boeingove letalske katastrofe.

Zakaj je program odpovedal? Ker je uprava Boeinga znižala inženirske standarde.

Zakaj je Boeing znižal inženirske standarde? Da bi zmanjšal stroške in povečal učinkovitost – cilj je bil varčevanje denarja.

In zakaj Boeing varčuje denar na račun človeških življenj? Zato, ker je Boeing kupil McDonell-Douglas leta 1997 in absorbiral ultra-korporativno kulturo z relativno nizkimi inženirskimi standardi. Po prevzemu podjetje ni več raziskovalo tako kot pred prevzemom.

Namesto da bi uvajalo inovacije, je iskalo bližnjice, da bi obdržalo stopnje rasti. In zakaj je Boeing kupil McDonnell-Douglas?

Zato, ker se letalska industrija konsolidira in si Boeing prizadeva doseči dobičke za ceno človeških življenj.

Resnična zgodba o padcu letal 737 Max se začenja z nakupom McDonnell-Douglasa leta 1997, 21 let pred prvo nesrečo ob koncu leta 2018. In na žalost mediji, ki poročajo o padcu, skoraj v celoti ignorirajo Boeingovo korporativno zgodovino. To je več kot zgodba o dveh letalskih nesrečah. To je zgodba o ameriški ikoni, gigantu, ki je izgubil svojo pot zaradi združitev, ignoriranja tveganj in obilnega prepuščanja dela zunanjim izvajalcem.«

Boeing - senzorji in napake

Podobno menijo tudi nekateri drugi analitiki.

Kot je v Guardianu zapisal Matt Stoller, usoda Boeinga »kaže kaj je narobe z modernim kapitalizmom.«

Deregulacija kapitalskih trgov in koncentracija kapitala je namreč privedla do tega, da je »podjetje, ki so ga nekoč vodili inženirji sedaj v rokah financerjev, cena delnic pa ostaja visoka kljub temu, da podjetju letala padajo z neba.«

In samo še pred letom dni se je Boeing zdel nezaustavljiv. Še leta 2018 je izdelal več letal kot Airbus in dosegel 100 milijard dohodka.

Težava je bila ena sama: podjetje je izgubljalo svojo sposobnost izdelave varnih letal.

Kot je dejal Scott Hamilton, letalski analitik in urednik pri Leeham News and Analysis, je imelo podjetje Boeing »resnično sistemsko težavo pri dizajniranju, proizvodnji in dostavi letal.«

Z združitvijo Boeinga in McDonell Douglasa je država ostala samo z enim velikim proizvajalcem civilnih letal. Pred tem je obstajal konkurenčen trg, združitev pa ga je izbrisala.

Matt Stoller se strinja: »Nekaj je narobe z današnjo verzijo kapitalizma. Ne samo, da je nepoštena, pač pa ni več sposobna izdelati proizvodov, ki delujejo. Najgloblji razlog je generiranje visokih in trajnih dobičkov na račun proizvodnje. Dovolili smo financerjem, da prevzamejo naše korporacije. Monopolizirajo industrije in nato oropajo korporacije, ki jih vodijo.«

Narobe je že to, da v upravnem odporu Boeinga sedijo številna imena iz politike, na primer Nikki Haley, še nedavno veleposlanica ZDA pri OZN, poveljnik zveze Nato Edmund P. Giambastiani Jr. pa Edward M. Liddy in mnogi drugi.

Boeing zato uporablja svoje politične zveze, da bi monopoliziral ameriško letalsko industrijo in podkupil regulatorje.

Visoki častniki vojske se pogosto zaposlujejo v Boeingu, potem pa skrbijo za to, da podjetje dobi nove posle.

Vse to pa znižuje standarde.

Dodatna oprema - boeing 737

Toda še večji problem je to, da je leta 1990, z združitvijo Boeinga in McDonell Douglasa država ostala samo z enim velikim proizvajalcem civilnih letal. Pred tem je obstajal konkurenčen trg, združitev pa ga je izbrisala.

In namesto »čudovitih letečih strojev« je Boeing začel proizvajati »leteče krste.«

Inženirji so izgubili vpliv na račun finančnikov.

Boeing je kot monopolist lahko dvignil cene, odpuščal delavce, zmanjšal kvaliteto in denar uporabljal za nakupe lastnih delnic.

Potrošniki in podizvajalci pa niso več imeli nobene izbire. Visoki dobički so ob tem uspešno zamaskirali strokovni padec podjetja.

Moč se je preselila v roke maloštevilnih. In na koncu so najvišjo ceno plačali ljudje, potniki Boeingovih letal.

Podobno velja za nekatera druga podjetja. General Electric, podjetje, ki ga je ustanovil George Westinghouse in je delovalo s pomočjo patentov Thomasa Edisona, ki je izumil žarnico, in Nikole Tesle, ki je izumil trofazni motor in daljinsko vodenje, je danes samo senca tistega, kar je bilo nekoč.

Danes po zaslugi odločitev Jacka Welcha, ki so dvignile dobičke, v podjetju »lepijo znake GE na žarnice, izdelane na Kitajskem.«

V ozadju tega so odločitve, povezane z umikom omejitev nadzora kapitala.

Slabitev antimonopolne zakonodaje je maksimalizirala dobičke in dala prednost kratkoročnim interesom delničarjev. Sledil je padec inovativnosti in učinkovitosti podjetij.

Moč se je preselila v roke maloštevilnih.

In na koncu so najvišjo ceno plačali ljudje, potniki Boeingovih letal.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke