nedelja, 19. oktober 2025 leto 30 / št. 292
Saj ni res, pa je: Vodilni evropski cenzorji in dezinformatorji v Ljubljani priredili konferenco o boju proti dezinformacijam!

V Cankarjevem domu se je v sredo začela dvodnevna konferenca »Disinfo2025«, ki jo pripravlja bruseljski EU DisinfoLab.
O tem so po zaključku konference preko UKOM-a izdali tudi posebno sporočilo za javnost.
V sporočilu so takoj opisali sovraga - ruske in kitajske dezinformacije.
Že to vzbuja sume.
Zakaj dezinformacije razvrščati po nacionalnosti?
Ali niso vse enako slabe? Zakaj je pomembno, od kod prihajajo, če nam je res do resnice?
Odgovor je seveda jasen in v tej točki so se avtorji in podporniki konference razkrili kot propagandisti.
Vaše vrednote ????
— Damijana CEBELCA (@DamijanaPrimoz1) October 15, 2025
Niso jih namreč zanimale dezinformacije na splošno, še posebej pa ne zahodne dezinformacije - pač pa samo ruske in kitajske!
In če bi si jih upali navesti, bi verjetno lahko ugotovili, da sploh ne gre za dezinformacije, pač pa za neprijetne resnice.
Zato konkretnih primerov niti niso navajali...

Slovenski mediji so to propagandistično seanso opisovali popolnoma drugaće - slepo in nekritično so povzemali navedbe državnih funkcionarjev.
To naj bi bil, kot je poročal ljubljanski Dnevnik, »eden vodilnih forumov o prepoznavanju in zajezitvi dezinformacij in tujega vmešavanja,« ki je »v Ljubljano privabil strokovnjake iz novinarstva, civilne družbe in tehnološkega sektorja.«
Ob odprtju konference, ki je v Ljubljano privabila okoli 600 ljudi, je državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk izpostavil, da živimo v zelo zapletenem času, v katerem »so dezinformacije stalno prisotne.«
V resnici pa jih najbolj širijo mediji pod okriljem države in velikih zasebnih zahodnih korporacij in t. i. strokovnjaki iz vladnih služb in (zgoraj) državno financiranih univerz.
V nasprotju s tem pa je Vojko Volk dejal, da se proti dezinformacijam borimo vsak dan, saj te »napadajo naše vrednote«, ki jih je treba ubraniti, največjo grožnjo pa naj bi v tej »vojni dezinformacij« predstavljali Rusija in Kitajska.
Nato so se v istem tonu zvrstili govori različnih »preverjalcev dejstev.« Gre za organizacije EU DisinfoLab, Notes from Poland, Gerulata Technologies in Correctiv.
Vojko Volk, proameriški jastreb v kabinetu vlade je tipični primorski monek, skladen s primorsko mono Robertom Golobom!
— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) April 1, 2024
Ko vidim tega Volka po TV v funkciji funkcionarja naše države, tako neobritega, zanemarjenega, to veliko pove o njegovem katakterju ritolizenja Američanom! pic.twitter.com/KJgyMpErW4
Toda če samo malce pokukamo v drobovje teh organizacij, se takoj izkaže, da imamo opravka s prevaro.
Ne le, da »preverjalci dejstev« vse do danes niso opozorili javnost, da je je bilo »rusko vmešavanje v ameriške volitve« leta 2016 dobro organizirana laž, zaradi katere se je sedaj na klopi za obtožence znašel celo nekdanji direktor FBI-ja.
Na isti laži, kot kaže tudi članek v ljubljanskem Dnevniku, še naprej gradijo in brez kakšnih koli dokazov navajajo, da naj bi Rusija vodila takšne dezinformacijske kampanje na primer na Poljskem.
Izvršni direktor Gerulata Technologies je priznal, da so v mesecu dni pred češkimi volitvami »zaznali in odstranili okoli 178.000 računov na TikToku, ki so širili lažne informacije.«
Vendar dokazov o tem za kakšne laži naj bi šlo – ni predstavil. Iz pričevanja Pavla Durova pa vemo, da so francoske tajne službe od njegovega Telegrama zahtevale, da naj pred volitvami v Moldaviji (pred tem pa v Romuniji) odstrani povsem legitimne, nič kaj »dezinformacijske« profile, ki pač francoskim oblastnikom niso bili všeč.
Pavel Durov confirms that French intelligence pressed him to shut down the Moldovan opposition
— Chay Bowes (@BowesChay) September 30, 2025
They essentially pushed him to take orders directly from Sandu’s pro EU government
They also tried to bribe him, "Cooperation will help your legal case" pic.twitter.com/WAwH7PeExp
Od kod potem zagotovilo, da se na Češkem ni zgodilo nekaj podobnega?
Tudi sami na naši spletni strani lahko vidimo, kako na Facebooku neprestano »izginevajo« naše javne objave, kar je tipičen primer »shadowbanninga« - t. i. »senčne« cenzure.
Direktor Correctiva je zatrdil, da je ruska dezinformacijska kampanja pred volitvami vzpostavila »okoli sto lažnih spletnih strani, ustvarjenih z umetno inteligenco.« Vendar tudi v tem primeru ni predstavil dokazov.
To ni majhna težava, saj vemo, da so se v primeru obtožb o vmešavanju Rusije v ameriško volilno kampanjo in celo v domnevno krajo podatkov s serverjev Demokratske stranke – te obtožbe pozneje izkazale za lažne.
Podpisalo jih je več deset ameriških obveščevalcev. Danes vemo, da so lagali.
Zakaj potem nekemu Correctivu verjeti na besedo?
1/
— Ada Nestor (@AdaNestorWC) July 31, 2025
The newly declassified Durham Annex just blew the lid off Russiagate.
It wasn’t bad intel.
It wasn’t a misunderstanding.
It was an op.
They all knew it was a lie—and they ran it anyway.
Let’s walk through what’s now confirmed pic.twitter.com/krDnUw10hR
Članek v ljubljanskem Dnevniku celo propagira rešitev, ki so jih tudi v ZDA, ob pregledu evropske zakonodaje s strani kongresnega odbora za pravosodje označili za nevarne in škodljive za svobodo govora.
Ljubljanski Dnevnik tako navija za »sistematično spremljanje omrežij, hitro označevanje in odstranjevanje manipulativnih vsebin, krepitev kibernetske varnosti ter dolgoročna vlaganja v medijsko in informacijsko pismenost. V praksi to pomeni boljšo koordinacijo med državnimi organi, mediji, raziskovalci, civilno družbo in tehnološkimi podjetji, izmenjavo podatkov o vzorcih širjenja ter jasne protokole za krizne situacije, zlasti v volilnih obdobjih.«
Dobro vemo, da so točno tako ravnali ameriški obveščevalci, ki so pred volitvami leta 2020 razvpito zgodbo o laptopu Hunterja Bidna označili za »dezinformacijo« in nato vplivali, da so Facebook, Google in ostale platforme cenzurirale povsem resnične informacije, ki pa bi škodovale Joeju Bidnu. Ta je zaradi takšne cenzure nato zmagal ali pa najmanj - lažje zmagal na predsedniških volitvah v ZDA.
The FBI confirmed in November 2019 that the Hunter Biden laptop was real. It was confirmed through Hunter’s iCloud account.
— Molly Pitcher (@AmericanMama86) May 22, 2024
And still censored everyone before the 2020 election. pic.twitter.com/dnHBmCkiPF
Veliko boljšo metodo pozna platforma X – tako imenovane »skupnostne pripise«, ki popravijo morebitne napake.
Tudi ta metoda ni brez napak, a je veliko boljša od tiste, za katero so navijali praktično vsi v Cankarjevem domu in tako – osramotili ta hram slovenske kulture…
A vsega tega pisun ljubljanskega Dnevnika očitno ne pozna.
In to ni najhuje.
Dovolj se je samo malce poglobiti v finaciranje organizacij, ki so se razglašale za »objektivne« ocenjevalce dejstev, da bi bilo takoj jasno, da gre za hudo pristranske organizacije, ki s svojimi ukrepi in priporočili omejujejo svobodo govora in predstavljajo sodobne cenzorje.
S pomočjo brskanja na spletu in ob pomoči umetne inteligence smo namreč lahko hitro ugotovili, kdo stoji za temi organizacijami, ki jih povzema ljubljanski Dnevnik.

EU DisinfoLab: Njihova uradna politika je »mešan model« – sprejemajo javni in zasebni denar, vključno z donacijami podjetij/fundacij in vladami/EU.
Poročila in projekti potrjujejo sofinanciranje iz programov EU (Horizon Europe ipd.). So partner ali akter v več EU-sofinanciranih projektih za boj proti dezinformacijam (npr. veraAI).
Podprl jo je tudi lastnik Paypala, znan po pritiskih na WikiLeaks.
Full solidarity to @MintPressNews @AlanRMacLeod @Consortiumnews for unflinching truth-telling journalism. They’ve been taken off @Paypal in a disgusting move that undermines #PressFreedom
— Dr Deepa Govindarajan Driver (@deepa_driver) May 2, 2022
Dont forget - @Paypal also tried to protect war criminals by silencing @wikileaks & it lost! pic.twitter.com/MEKk4kwDZe
Kaj to pomeni za neodvisnost? Nič dobrega.
Ker jemljejo denar s strani evropskih institucij, v katere uradniki niti ne pridejo na podlagi volitev je verjetneje, da bodo zastopali njim naklonjene politike. Kot lahko vidimo, vodi Evropska komisija in večina članic EU do Rusije in ZDA – pri tem se opiramo na ocene mednarodnih realistov in najboljših strokovnjakov za mednarodne odnose - povsem neracionalno in zelo nevarno politiko, pogosto okrepljeno s popolnimi lažmi – toda EU DisinfoLab seveda ne bo grizel roko, ki ga hrani.
Na LobbyFacts je prikazano, da so jim evropske institucije celo glavni tipi financiranja:

CORRECTIV (Nemčija): Uradno je to neprofitna organizacija in podpisnica IFCN (mednarodni kodeks za fact-checkerje).
Financirajo se s strani bralcev, fundacij in institucij. Toda iz javno objavljenih podatkov je razvidno, da prejemajo velika javna sredstva »za izobraževalne/projektne aktivnosti« in to iz »zveznih/deželnih virov« (npr. BKM, BMBF, NRW).
Bil je tudi (kot je v Sloveniji Oštro) Facebookov partner za preverjanje dejstev v Nemčiji (od 2017 naprej), kar pomeni »operativno povezavo s platformo pri zniževanju vidnosti spornih vsebin.«
Povedano drugače – gre za pomembnega Facebookovega cenzorja v Nemčiji.
Njihovi prihodki so bili:
Luminate Foundation: 661.018,53 €.
Bundeskasse (Zvezna blagajna): 431.059,85 €.
Schöpflin Stiftung: 286.000,00 €.
Landeshauptkasse NRW: 145.338,00 €.
RAG-Stiftung: 120.000,00 €.
Google Germany GmbH: 115.425,00 €.
Skratka - največji delež so mastne državne, pokrajinske in korporativne finance.
Počnejo pa nekaj, kar v vsaj polovici zahodnega sveta že velja za cenzuro.
Ne pozabimo – celo Facebook je od svoje politike boja proti »dezinformacijam« uradno odstopil, vsaj v ZDA.
Medtem pa se v Evropi lov na čarovnice očitno še nadaljuje…
Kaj to pomeni za neodvisnost?

Model, ki vključuje fundacije, podjetja in javne projekte, lahko ustvarja konflikte interesov (vsaj na ravni percepcije) in zato niso popolnoma neodvisne.
Notes from Poland: Medij izdaja neprofitna fundacija. Leta 2025 so sami navedli, da je bil poleg donacij ene od poljskih neprofitnih fundacij glavni vir financiranja grant NED (National Endowment for Democracy) – organizacije, ki jo financira ameriški Kongres – ter donacije bralcev.
Na njihovi spletni strani (februar 2025) piše: »published by an independent, non-profit foundation that is funded through donations from our readers.«
Prav tako so 15. maja 2025 sporočili: »NED has now formally cut short our grant … over the past five years« — kar pomeni, da so prejeli »grant« oziroma donacijo od National Endowment for Democracy (NED) v ZDA in jo prejemali (najmanj) 5 let.
NED je sicer znan kot »izpostava CIE«, v resnici namreč po navedbah ameriških obveščevalcev danes dela javno to, kar je nekoč tajno delala CIA.
Kaj to pomeni za neodvisnost?
Neodvisni so enako, kot če bi jih v času Sovjetske zveze podpirala KGB. Ali pa v času SFRJ Udba.
Ali pa v času Slovenije – Sova.

Gerulata Technologies (Slovaška): To je zasebno podjetje (j.s.a.), registrirano v Bratislavi; deluje na področju OSINT/analitike dezinformacij.
Nastopa kot industrijski partner v akademskih in EU-okoljih (npr. sodelovanja s KInIT, prisotnost na NATO/StratCom konferencah; navezave na EU projekte v širšem ekosistemu kot je veraAI/EDMO).
Očitno je, da povezave z evropskimi in NATO projekti ter »boj proti ruskim dezinformacijam« pomenijo velik del njihove dejavnosti. In dohodka.
Ne pozabimo tudi, da je Meta leta 2025 opustila zunanje »fact-checkanje v ZDA«, prav z obrazložitvijo, da naj bi to zmanjšalo »cenzuro«; EU organi so odgovorili, da ne cenzurirajo, temveč zahtevajo obvladovanje nezakonitih vsebin po DSA.
Toda DSA devetkrat omenja »dezinformacije«, ne pojasni pa, kaj je to dezinformacija – to pa je tipična, raztegljiva luknja v zakonodaji, ki so jo uporabljali vsi diktatorji.
Poglejmo še velikosti zneskov.

Iz poročila za leto 2021 je razvidno, da javna sredstva (Bundesregierung, dežele) za CORRECTIV obstajajo, predvsem za »medienbildung« projekte, ne pa nujno za osnovno novinarsko vsebino – toda velika sredstva iz tega naslova lahko zagotovo posredno vplivajo na »zaznavanje dezinformacij« tako, da jih organizacije »zaznajo« točno tako, kot jih usmerjajo – vlade držav in pokrajin.
Konkretno: značilni donatorji v letu 2021 so bili korporacija Google (~150.000 €), Open Society Foundations (~70.000 €), Deutsche Telekom (~25.000 €).
EU DisinfoLab je še posebej bogato podprt s strani EU, dobili so 725.363,00 evrov, pri čemer so kot »Major funding types« navedeni: »EU funding, Grants, Other.«
CORRECTIV je imel med leti 2018-2022 »lokalno podporo« v višini 315.000,00 evrov s stani Rudolf Augstein Stiftung, letni proračun pa okoli 4 milijone evrov.
Očitno tudi preko »Global Investigative Journalism Network«, za katero se je izkazalo, da jo v preko 50 odstotki finacira ameriški State Department, torej ameriško zunanje ministrstvo!
V podatkovni bazi Luminate je razvidno, da je EU DisinfoLab v letu 2024/2025 dobil 200.000,00 USD.
Luminate Foundation je dala za te projekte še 55.000,00 USD, organizaciji CORRECTIV pa preko 661.000,00 dolarjev.
Ostalo je EU DisinfoLab primaknili še »zvezni proračun« Nemčije (preko 400.000,00 evrov).

Poleg korporacij Google in nekaj zasebnih organizacij velik del denarja za te »preverjalce dejstev« zato prihaja ali iz državnih sredstev, ali pa s strani velikih zasebnih korporacij, ki so tesno povezane z državo.
Tudi Luminate Foundation je seveda daleč od nevtralnega financerja – za njim stoji Pierre Omidyar.
Omidyar je leta 2013 napovedal ustanovitev medijskega podjetja (First Look Media) v sodelovanju z novinarji kot so Glenn Greenwald, Laura Poitras in Jeremy Scahill. Pričakovan začetni kapital naj bi bil približno 250 milijonov USD.
Hvalevredno dejanje – a kmalu se je znašel pod plazom obtožb o konfliktu interesov.
Kritiki opozarjajo, da milijarderji ne morejo biti povsem brez vpliva — če imajo poslovne interese, lahko to omeji ali odloča, katera področja novinarstva se financirajo in katera ne.
V članku v VICE se omenja, da je Omidyar dobil »kritike« zaradi svojega vodenja v času svoje blokade WikiLeaksa (prek PayPal/eBay) — kar po mnenju kritikov razkriva pritiske na »svobodo izražanja.«
Novinarka Sarah Harrison (sodelavka WikiLeaksa) je izjavila: »Kako lahko nekaj od tega jemljete resno, če pa je oseba za to platformo bojkotirala WikiLeaks?«
V članku o Greenwaldu (npr. The New Republic) je navedeno, da je Greenwald sam trdil, da je bil »cenzuriran« v svoji lastni organizaciji (The Intercept).
Omidyar je namreč ustanovitelj eBay-a in njegov vpliv se vidi tudi prek podjetij, kot je PayPal.
PayPal je leta 2010 zaustavil donacije na račun WikiLeaksa, potem ko je bil pod pritiskom ZDA, eBay pa je lastnik PayPala.

Kritiki poudarjajo, da Omidyar kot predsednik (ali nekdo z velikim vplivom) ni jasno nastopil proti tej blokadi, kar po njihovem zmanjšuje njegovo kredibilnost kot zagovornika svobode govora.
Greenwald poudarja, da je bila ob ustanovitvi medija The Intercept (ki ga je pomagal ustanoviti) dana obljuba uredniške neodvisnosti s strani Omidyara, in da ji je zaupal — kar implicitno opozarja na to, da so se kasneje pojavile težave.
Greenwald opozarja na finančne tokove: glavni del prihodkov (81 %) je prišel skozi podjetje, ki ga finančno podpira Omidyar — kar nakazuje visoko finančno odvisnost in s tem možnost vpliva.
Greenwald navaja rast osebnega bogastva Omidyara in povezuje to z njegovim medijskim vzvodom (The Intercept).
Greenwald primerja Omidyara z Georgeom Sorosom — filantropom, ki pa je pogosto tarča kritik glede zakulisnega, nedemokratičnega vpliva na politiko in javni diskurz — in poudarja, da ključno vprašanje ni zgolj bogastvo, temveč financiranje s strani državnih virov.
Vse to je samo vrh ledene gore.
Vojko Volk je prvi med tistimi, ki širijo dezinformacije. Mu predlagam, da obišče Kitajsko in se sam prepriča, preden nas ponovno straši z njimi. https://t.co/9I8DBcOlT7
— Zvezda (@sloapplelady) October 15, 2025
Osnovna težava ni v tem, da vlade, EU in velike fundacije financirajo zgoraj navedene organizacije.
Težava je, da jim dajejo posebno mesto v družbi – tudi s konferenco, kot je bila v Ljubljani – in zakonske vzvode, da ocenjujejo, kaj je res in kaj ne, ter »čistijo« in cenzurirajo internet.
To je nekako tako, kot če bi kanali, kot sta RT ali Sputnik ali pa pretežno državno in javno financirani mediji kot sta RFE ali BBC (ali pa RTV SLO) zatrdili, da so po novem oni »preverjevalci dejstev« in da imajo zato pravico določati, kaj je res in kaj ne, kaj bo lahko šlo na Facebook ali pa ne, kaj bo vidno ali pa ne…
Vojko Volk je gospodarjev birič,da slučajno Slo hlapci ne bi preveč sanjali,kaj šele poskusili okusiti tisočletne sanje. Vojko V. je obraz tistih,ki so vam priskutili SFRJ & nato kmalu v blatu povaljali vašo odločitev na plebiscitu,poskrbeli so da sta Bruselj/ZDA novi gospodar.
— Otmar Kovač (@OtmarK) July 22, 2024
Ali pa če bi kar tajne službe same urejale medije.
To bi se nam zdelo absurdno.

Zakaj potemtakem mirno sprejemamo, da nam EU DisinfoLab, Correctiv, Notes from Poland, Oštro in podobni samooklicani cenzorji strežejo po informacijah in blokirajo »neprijetna« mnenja?
Tudi takšnih medijev, kot je naš Insajder.com.
In se pri tem celo delajo, da so »neodvisni« - čeprav so to v resnic zgolj podaljšani, zamaskirani vzvodi oblasti.
Da gre za reklamo sporočilo ste zakonsko dolžno opozoriti!
— Čezvesoljska Zombi cerkev blaženega zvonjenja (@CZCBZ) March 20, 2025
Torej zraven bi moralo pisati. Reklamno sporočilo je omogočil Rheinmetall.
Bong
Istočasno pa živimo še v medijskem postoru, kjer do informacij iz ruskih virov zaradi prepovedi RT-ja, Sputnika in drugih ruskih medijev - javnost sploh ne more.
Skratka, informacije iz ruskih ali kitajskih virov (samovoljno razglašene za dezinformacije) so v EU zakonsko prepovedane in namesto, da bi medijski kontrolorji opozarjali na to nesprejemljivo cenzuro, ki krši vse mednarodne in evropske pogodbe o človekovih pravicah - raje sodelujejo v medijski gonji zoper taiste, že itak prepovedane in v EU praktično neprisotne informacije.
Ne pozabimo tudi na osnovni problem preverjanja dejstev, kot ga izvajajo te organizacije - »preverjanje informacij« se v EU pogosto vrši s kršitvijo evropskih standardov na področju svobode govora, in to tako, da se mnenja razglasijo za »dejstva« in nato zavrnejo kot »napačna« - kar je tipična kršitev, ki jo je že večkrat obsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (primer Lingens in drugi).
V resnici gre za obračun z drugačnimi mnenji in ocenami, ki je zamaskiran v lažno preverjanje dejstev.
Samo čakali smo, da se pojavi še Vojko Volk in pove, da je orožarski holding "fantastičen projekt" in da moramo biti odporni. Kako je že gospod dejal? "Ja, če ti kdo konzervo vrže v glavo, potem je lahko tudi orožje." Tole: https://t.co/DL26JXHJCA
— In media res (@insloveniaonly) October 3, 2025
Državni funkcionarji, kot je na primer Vojko Volk, te pravljice o nujnosti boja proti dezinformaijam (beri: neprijetnim resnicam) seveda širijo, ker je to v interesu njihovih kratkoročno uspešnih, dolgoročno pa katastrofalnih politik.
Vojko Volk je primer uradnika, ki je zvest ZDA & Izraelu, nam pa je dovoljeno da mu dajemo plačilo za svojo zvestobo. On je oči, ušesa & usta gospodarja, v vladi zato, da naši politiki slučajno ne bi skrenili s poti, kinam je začrtana.
— Otmar Kovač (@OtmarK) July 22, 2024
Lažejo o vzrokih vojne v Ukrajini, o namerah Rusije, EU, lažejo o ruskih dronih in motnjah GPS-a, o ruskih napadih na civilne cilje in tako naprej - hkrati pa tolčejo po tistih, ki razkriva(mo) te laži.
Še bolj tragično pa je dejstvo, da v »resnih« medijih, ki se imajo za perjanico novinarstva, na primer v ljubljanskem Dnevniku, te šarade sploh ne razkrivajo, pač pa mirno »kupujejo« njihovo propagando in jo prodajajo naprej.
In ta Vojko Volk naj bi bil diplomat in sekretar za nacionalno in mednarodno varnost, ki bdi nad tujimi agenti in uprizarja neke izmenjave po naročilu ameriške ambasade.
— Resni.ca (@resni_ca) August 5, 2024
Gre le za podpihovalca vojne in igranje s tujimi življenji.
Ni problem samo v nesposobnosti vlade, ampak v… pic.twitter.com/X4AkRaoLUJ
Namesto da bi javnosti pojasnili, da so največji evropski cenzorji in dezinformatorji v Ljubljani priredili konferenco o boju proti dezinformacijam!
In se s tem, ob izdaji temeljnih novinarskih postulatov - sami uvrščajo na stran največjih dezinformatorjev.
Orwellowsko. Dno dna.