Kupjansk pada, ogrožena je pomembna ukrajinska »banana«: na videz »mirna fronta« se premika v rusko korist!

Analiza neokonzervativnega in proukrajiskega Inštututa za proučevanje vojne (ISW) potrjuje ruske infiltracijske misije, Stanislav Krapivnik, ruski komentator in nekdanji pripadnik ameriške vojske pa opozarja na kolaps ukrajinske obrambe — slovenski mediji pa še vedno prodajajo »stoječo fronto«.

Če verjamete slovenskim medijem, se na ukrajinski fronti od leta 2025 naprej nič ne dogaja.

Stalnice so le »stoječa fronta,« »pat pozicija,« in »priprave na pogajanja.«

A dejansko stanje je drugačno: ruske sile intenzivno napredujejo v smeri Kupjanska, so prečkale reko Oskil in postavljajo mostišča za novo ofenzivo, ki bi lahko prelomila severni del fronte. Stanislav Krapivnik, nekdanji oficir ameriške vojske, rojen v Donbasu, opozarja: »Ukrajinska obramba se seseda pod težo izčrpanosti in logističnega kolapsa.«

Dejstva s terena

Po podatkih Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki je sicer pro-ukrajinski vir, a natančno kartira gibanja, so ruske sile 22. aprila 2026 izvedle infiltracijsko misijo v severnem delu Kupjanska in nadaljevale ofenzivne operacije, čeprav Ukrajinci izvajajo protinapade. 

Uradnik ukrajinske brigade, ki operira v tej smeri, je priznal, da Rusi postopoma intenzivirajo nalete, zlasti proti samemu Kupjansku z obeh bregov reke Oskil.

To je ključno: Oskil je bila naravna obrambna linija, ki so jo Ukrajinci držali več kot leto dni.

Če Rusi uspejo utrditi mostišča na zahodnem bregu in povezati severne (Dvorichna) in južne (Kamianka) enote, bo Kupjansk obkoljen.

In to ni »pat pozicija« — to je klasično obleganje.

Krapivnikova analiza: Zakaj se zdi fronta "mirna"

Krapivnik, ki redno sodeluje v podcastih in vojaških analizah, razloži paradoks: »Fronta se zdi mirna, ker Ukrajina nima več rezerv za ofenzive. Leta 2024 so bili trije veliki protinapadi — vsi trije so spodleteli. Leta 2025 ni bilo nobenega. To pomeni, da Ukrajina prehaja v pasivno obrambo, medtem ko Rusija nabira moč za nove napade.«

V svojih nedavnih komentarjih Krapivnik posebej opozarja na severno os:

»Kupjansk je ključen logistični center. Če pade, se odpre pot proti Iziumu, nato pa proti Slovjansku in Kramatorsku. To ni le teritorialna pridobitev — to je razpad ukrajinskega obrambnega sistema v Donbasu.«

Zakaj osrednji mediji lažejo o »stoječi fronti«

Slovenski mediji — in zahodni mediji nasploh — fronto prikazujejo kot »mrtvo« iz dveh razlogov. Prvič, ker so v letih 2024–2025 spoznali, da poročanje o ukrajinskih porazih slabi »narrativo podpore«.

In drugič, ker sama ukrajinska cenzura (Center za protidejavnost) strogo nadzoruje informacije iz fronte. Toda ISW, ki ni ravno »ruski trol«, sam potrjuje, da se fronta premika.

Another Ukrainian“road of death” on the Kupyansk direction. First a quad bike, then a pickup truck and a buggy that rushed in to help. pic.twitter.com/Lb8bvOoYQu

— (@distant_earth83) April 22, 2026

Emmanuel Todd, francoski demograf in zgodovinar, je v svoji knjigi "La Défaite de l'Occident" opozoril, da Zahod ponavlja napake Britanskega imperija: verjame v lastno propagando do točke, ko postane slep za realnost.

»Ko imperij ne more več zmagati na bojišču, začne zmagovati v medijih,« je zapisal. To je točno to, kar vidimo v Sloveniji: zmaga v TV-oddajah, poraz na terenu.

Kaj pomeni »Banana«

Big Serge, drugi vrhunski vojaški analitik, je jeseni 2025 opozoril na rusko operacijo, ki jo imenuje »Banana« — ofenzivni lok, ki naj bi povezal fronto pri Kupjansku z operacijami proti Slovjansku in Kramatorsku.

Če se ta operacija uresniči, bo ukrajinska fronta v Donbasu prerezana na dva dela. In to ni »pat pozicija« — to je strateški prelom.

Posledice za Slovenijo in EU bodo resne.

Toda - zakaj je to pravzaprav tako zelo pomembno za nas?

Ker EU še naprej pošilja denar in orožje v ukrajinsko brezno (pravkar novih 90 milijard), ne da bi vedela, kaj se dejansko dogaja.

Ni namreč večje katastrofe za državo, kot je financiranje izgubljene vojne.

In medtem ko v Sloveniji ni denarja za višje plače, ko stranke stokajo, da ima Slovenija velik proračunski primankljaj, ko ni denarja za odpravo zdravstvenega prispevka, RTV-prispevka in ne za znižanje davkov - Slovenija sodeluje pri pošiljanju 90 milijard evrov v Ukrajino!

Ker slovenski politiki — od predsednika vlade do zunanjega ministra — podpirajo politiko, ki vodi v neizbežen poraz. In ker se davkoplačevalci ne zavedajo, da se njihov denar pretaka v vojno, ki je po vseh vojaških merilih že izgubljena.

Krapivnik zaključi: »Ne gre za to, ali bo Ukrajina izgubila. Gre za to, kdaj in pod kakšnimi pogoji. In vsak dan odlašanja pomeni več mrtvih, več uničenega in večjo ceno, ki jo bo plačala Evropa.«