REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Z odhodom ZAE iz OPEC-a ZDA le (začasno) »rešujejo« problem, ki so ga ustvarile z napadom na Iran

Z odhodom ZAE iz OPEC-a ZDA le (začasno) »rešujejo« problem, ki so ga ustvarile z napadom na IranNova svoboda - a za kakšno ceno? Vir: Xinhua

Nepričakovan odhod Združenih arabskih emiratov (ZAE) iz kartela OPEC pomeni hud udarec za to organizacijo proizvajalk nafte, hkrati pa je to napoved še večjih sprememb, ki nas čakajo.

OPEC je sicer medvladna organizacija, ki združuje nekatere vodilne svetovne države proizvajalke nafte. Ustanovljena je bila 14. septembra 1960 v Bagdadu. Ustanovne države so: Iran, Irak, Kuvajt, Saudova Arabija in Venezuela.

Njegov sedež je bil leta 1965 preseljen iz Ženeve na Dunaj, kjer se nahaja še danes.

OPEC je bil ustanovljen, da bi države proizvajalke nafte lahko usklajevale svoje naftne politike, zagotavljale stabilne cene za proizvajalce, zagotavljale zanesljivo oskrbo potrošnikov in uveljavljale suverenost nad svojimi naravnimi viri.

Organizacija je preživela zlome trgov, geopolitične pretrese in svetovno pandemijo.

OPEC+ je širše zavezništvo, ustanovljeno decembra 2016, ko je OPEC povabil deset dodatnih držav proizvajalk nafte, ki niso članice – vključno z Rusijo – k usklajevanju proizvodnje.

Vodstvo ZAE trdi, da bo lahko tako bolje ščitilo lastne interese, ker njihova naftna industrija ne bo več omejena s kvotami.

V resnici brez tega izstopa UAE/ZAE ne bi dobili ameriških kreditov. 

Vojaška oporišča so postala breme in tarče, države Zaliva pa iščejo pomoč drugje-  predvsem v Moskvi in Kitajski. Kreditna linija FED-a je zgolj začasna, prva zasilna rešitev...

To, da ZAE, ki so doslej vlagali denar v petrodolarje in ameriške obveznce potrebuje kreditne linije ameriškega FED-a jasno kaže, kam jih je pripeljala vojna.

Njihove blagajne so vsak dan bolj prazne.

To pa je tudi znak, da petrodolar izgublja temelj.

Dogovor, da bodo Američani ščitili proizvajalke nafte, te pa bodo kupovale ameriške obveznice razpada.

Vojaška oporišča so postala breme in tarče, države Zaliva pa iščejo pomoč drugje-  predvsem v Moskvi in Kitajski.

Kreditna linija FED-a je zgolj začasna, prva zasilna rešitev...

Odhoda ZAE iz OPEC-a so si želeli predvsem v ZDA.

Cene nafte so visoke, Trumpu pa to sploh ni všeč – potrebuje rešitev. Z izstopom iz OPEC-a lahko ZAE proizvedejo in izvozijo veliko več nafte, saj niso več vezani na kvote.

To poveča ponudbo v obtoku. Večja ponudba vsaj začasno zniža cene nafte po vsem svetu.

To je Trumpov načrt za obvladovanje krize cen nafte, ki jo je ustvaril zaradi zaprtja Hormuške ožine.

Znižanje cene nafte je slabo za države, kot je Saudova Arabija, ki tega ne morejo uravnotežiti s povečanjem proizvodnje, zato so jezne.

Skratka, to je Trumpov načrt za obvladovanje krize cen nafte, ki jo je ustvaril zaradi zaprtja Hormuške ožine.

ZAE je drugi največji proizvajalec OPEC-a in lahko zdaj prosto črpa brez omejitev proizvodnje.

To je dobro za potrošnike kratkoročno: večja ponudba, pritisk na znižanje cen.

Manj jasno je, kaj to pomeni za ameriške proizvajalce: cenejša nafta po vsem svetu pomeni nižje dobičke za velike naftne družbe.

ZDA so energetsko neodvisne, vendar še vedno uvažajo približno tretjino svoje nafte, vključno s težjo surovo nafto z Bližnjega vzhoda, ki je ameriška lahka surova nafta ne more nadomestiti.

Svet je bil že pred iransko vojno preobremenjen s ponudbo, zato ni jasno, ali dolgoročno povpraševanje podpira dodatno proizvodnjo ZAE.

Jasno pa je, da iranska vojna trajno spreminja svetovne dobavne verige energije in izstop ZAE morda ne bo zadnja domino kocka, ki bo padla.

OPEC ob tem proizvede 40 % svetovne oskrbe z nafto. Kot kartel narekujejo proizvodnjo. To pomeni cene nafte.

ZAE so tretji največji v OPEC-u. In imajo naftovod Fujairah, ki popolnoma obide Hormuz – ni pa ta naftovod imun na iranske rakete…

Z izstopom iz OPEC-a ZAE razbija kartel, ki ohranja visoke cene nafte, in odklene milijon dodatnih sodčkov na dan.

Članstvo v OPEC-a se je skozi desetletja sicer bistveno spremenilo.

Katar se je pridružil leta 1961, vendar je članstvo končal januarja 2019, češ da se želi osredotočiti na proizvodnjo zemeljskega plina in ne nafte.

Z izstopom iz OPEC-a ZAE razbija kartel, ki ohranja visoke cene nafte, in odklene milijon dodatnih sodčkov na dan.

Indonezija se je pridružila leta 1962, članstvo leta 2009 začasno ustavila zaradi upada proizvodnje, se leta 2016 za kratek čas vrnila, nato pa ga je konec leta 2016 ponovno začasno ustavila, saj je postala neto uvoznica nafte.

Ekvador se je pridružil leta 1973, članstvo leta 1992 začasno ustavil, se ponovno pridružil leta 2007 in nato 1. januarja 2020 trajno izstopil, pri čemer je navedel finančno breme obveznosti članstva.

Gabon se je pridružil leta 1975, izstopil leta 1995 in se nato vrnil leta 2016.

Angola se je pridružila leta 2007 in izstopila 1. januarja 2024, potem ko se je s skupino sprla glede proizvodnih kvot, ki so se ji zdele nepoštene do njenih rastočih proizvodnih ambicij.

ZAE, ki so se pridružili leta 1967 prek Emirata Abu Dabi. Abu Dabi je 28. aprila napovedal, da se bo 1. maja letos umaknil iz OPEC-a in zavezništva OPEC+.

A v ozadju so še drugi pritiski.

Biden in OPEC+
Tako so v prejšnjem mandatu videli ameriškega predsednika Joea Bidna....

Nedavno je Wall Street Journal poročal, da so Emirati sredi aprila zaprosili za finančno pomoč ZDA – nujno posojilo z nizko obrestno mero. Časopis je nadaljeval, da so uradniki ZAE svojim ameriškim kolegom povedali, da bodo, če bo državi zmanjkalo dolarjev, prisiljeni uporabljati kitajski juan ali valute drugih držav za prodajo nafte in druge transakcije.

V tem scenariju, pojasnjuje Wall Street Journal, »obstaja implicitna grožnja ameriškemu dolarju, čigar superiornost med svetovnimi valutami je deloma v skoraj izključni uporabi v naftnih transakcijah.«

Z drugimi besedami, nasvidenje petrodolar, dobrodošel petrojuan.

Savdska Arabija, čeprav ne grozi odkrito, se aktivno pogaja s Pekingom o prodaji nafte v kitajski valuti.

In niso samo ZAE pripravljene preiti na juan.

Savdska Arabija, čeprav ne grozi odkrito, se aktivno pogaja s Pekingom o prodaji nafte v kitajski valuti.

Tudi Venezuela je v trgovini z nafto prešla na kitajski juan. Država se že dolgo želi distancirati od, kot je dejal ugrabljeni predsednik Nicolas Maduro, »tiranije ameriškega dolarja« in odvisnosti od sistema petrodolarja.

Po Madurovem ugrabitvi je Washington sprejel ukrepe, da bi venezuelsko trgovino z nafto ponovno prevzel pod svoj nadzor.

To kaže, da je ZDA – po grožnji ZAE, da bo prešla na juane - uspelo na svojo stran pridobiti še eno državo – toda za ceno razbijanja OPEC-a in izgube širšega vpliva v regiji, ki je izginil hkrati z ameriškimi oporišči.

Izstop ZAE pa bo imel pozitivne posledice za ZDA in zaveznike le, če se bo mir v regijo vrnil.

Izstop ZAE pa bo imel pozitivne posledice za ZDA in zaveznike le, če se bo mir v regijo vrnil.

Če ne, bo ogrožena vsa naftna infrastruktura v regiji.

Če ZDA menijo, da bodo zgolj z nafto iz Emiratov lahko stabilizirale trge in medtem nadaljevale vojno proti Iranu, kar je povsem mogoče – potem bi to lahko bil račun brez krčmarja.

ZDA bi na koncu lahko končale brez vpliva, brez nafte iz Zaliva, brez kontrole Hormuške ožine in brez zaveznikov, ki bodo poiskali zaščito v Pekingu in Moskvi, v kolikor bodo ob vročem poletju in morda celo brez pitne vode - sploh lahko preživeli raketno kanonado Irana.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke