ponedeljek, 29. april 2024 leto 29 / št. 120
Dan reformacije: spomin na 95 prelomnih tez, ki so prinesle tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku
Primož Trubar in Martin Luther
V Sloveniji je danes dan reformacije.
Gibanje se je kmalu razširilo po Evropi.
To versko, politično in kulturno gibanje pa je Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenskem jeziku. Z njo je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.
Na dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, obujamo spomin na leto 1517, ko je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in tako sprožil proces reformacije.
Gibanje se je nato razširilo po Evropi.
Reformacija je močno posegla v versko in tudi druge sfere življenja, pomembno pa je vplivala tudi na Slovence. Ena od Luthrovih zahtev je namreč bila, da morajo verniki brati Sveto pismo v maternem jeziku. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko.
Ena od Luthrovih zahtev je namreč bila, da morajo verniki brati Sveto pismo v maternem jeziku.
Poleg Trubarjevega Katekizma, ki mu je dodal še Abecednik, sta iz tega obdobja pomembna še prevod Svetega pisma Jurija Dalmatina in prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča.
Po besedah kulturnega in literarnega zgodovinarja Jonatana Vinklerja razčlenjenost nekaj čez 50 naslovov knjig iz obdobja reformacije kaže, da so želeli reformatorji na Slovenskem prenesti čim širši spekter božje besede v jezik za običajnega vernika.
O Primožu Trubarju je svoje mnenje zapisal tudi predsednik vlade.
Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem protestantskemu duhovniku z Rašice Trubarju, ki ga je utemeljil s prvo Katekizmom in dodanim Abecednikom, posvečenim vsem mladim in preprostim Slovencem, je v poslanici zapisal premier.
Premier dr. Robert Golob: Slovenci smo, kar smo, zaradi našega jezika. Brez slovenščine ni Slovencev. Dan reformacije obeležujemo zato, da ne pozabimo, kako je temelj naše državnosti prav slovenski knjižni jezik. https://t.co/mQgKxxfBBL
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 31, 2022
Zavedanje, da naša prihodnost temelji na mladih in njihovi izobraženosti, pa ni edini vir navdiha, ki ga po Golobovih besedah lahko črpamo iz Trubarja.
"Poznamo ga namreč tudi po geslu 'stati inu obstati'. Živel je v viharnih časih, ki so jih zaznamovali vojaški vpadi in grožnje iz tujine, kot tudi ideološka razklanost in obračunavanje v domovini. Velik del svojega življenja je zato preživel v izgnanstvu, vendar pa nikoli ni izgubil ne vere vase niti v njegove 'ljube Slovence'," je zapisal.
Zato je po premierjevih besedah prav, da se v časih, "ko nedaleč od nas znova divja vojna in ko naša blaginja ni več samoumevna, spomnimo tudi tega uporniškega in vztrajnega Trubarja".
Robert Golob: Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic.
"Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic. Na izzive, ki so pred nami, smo pripravljeni in jih bomo prebrodili. Tako kot Trubar bomo stali in obstali. Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo," je sklenil.
To so spodbudne besede. Res pa je, da so ob volitvah spomladi mnogi pričakovali spremembe, ki bodo prinesle boljše življenje - sedaj pa se mora večina prebivalstva očitno zadovoljiti s precej skromnejšimi cilji, med katerimi je na prvem mestu želja, da Slovenije in EU ne bo pobralo.
"Začeti na novo," pa je kot kot bistveni in simbolni pomen današnjega praznika izpostavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je, kot je zapisala, namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Poslanica predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič ob današnjem dnevu reformacije https://t.co/Au5VhmXpIT#danreformacije pic.twitter.com/zVAE399WpZ
— Državni zbor (@Drzavnizbor) October 31, 2022
Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi jezik, je po besedah predsednice DZ pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.
To so spodbudne besede premiera. Res pa je, da so ob volitvah spomladi mnogi pričakovali spremembe, ki bodo prinesle boljše življenje - sedaj pa se mora večina prebivalstva očitno zadovoljiti s precej skromnejšimi cilji, med katerimi je na prvem mestu želja, da Slovenije in EU ter zaveznic ne bo pobralo.
"Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah, listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih, realnost pa je na žalost še vedno začrtana v različnih odtenkih sive," je dodala.
Ni le dobrega in slabega, resnica je po besedah Klakočar Zupančičeve vedno nekje vmes. "Temu je namenjen tudi dan reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo," je sklenila poslanico.
