Prihaja čas za afriškega ali kitajskega papeža? Na zahodu kristjanov vse manj, v svetu pa vse več

Kristjani po vsem svetu in tudi v Sloveniji so te dni posvetili svojemu največjemu prazniku. Zanimivo pa je pogledati, kaj se dogaja s krščanstvom v svetu.

Tudi krščanstvo se – vsaj kar se tiče geografske razširjenosti – nezadržno spreminja. Število kristjanov v zahodnoevropskih državah namreč hitro upada, medtem ko predvsem v Afriki in na Kitajskem ter drugih delih sveta pa narašča.

Evropa se, kot ugotavlja Guaradian, giblje k »postkrščanski družbi«, saj vse več mladih ni več vernih. Raziskava mladih, starih med 16 in 29 let na Češkem je na primer pokazala, da je to najmanj verna država v Evropi, ker 91 odstotkov vprašanih ni vernih.

Okoli 70 do 80 odstotkov mladih tudi ni vernih na Švedskem, Nizozemskem in v Estoniji. Najbolj verni so mladi na Poljskem.

Tudi Slovenija še spada med države, kjer je vernih mladih več, pravzaprav je četrta najbolj verna država na lestvici univerze St.Mary, ima podobno število verujočih mladih kot jih je na Irskem ali na Portugalskem, toda v številnih drugih državah Evrope je vernih mladih vse manj.

V Afriki je drugače. Okoli leta 1900 je bilo v Afriki le okoli 10 milijonov kristjanov, do leta 2000 je število naraslo na 360 milijonov. Letno to število naraste še za 8,4 milijona kristjanov. Okoli 70 odstotkov evangeličanov, katerih število najhitreje narašča, živi izven zahodnih držav.

Tudi v Južni Koreji je število kristjanov naraslo z okoli 300.000 leta 1920 na 10 do 12 milijonov oziroma četrtino prebivalstva danes.

Nekaj podobnega velja za Kitajsko.

Kot je zapisal ameriški svet za mednarodne odnose (The Council on Foreign Relations) bi »po nekaterih ocenah Kitajska do leta 2030 lahko imela največje število krščanskega prebivalstva ...«

Kitajska bi lahko imela do 160 milijonov kristjanov do leta 2025 in 247 milijonov do leta 2030.

Okoli 30 odstotkov protestantov na Kitajskem že danes zahaja v cerkve, ki delujejo z dovoljenjem oblasti, ki sicer poskušajo omejiti vpliv te vere.

Kristjani se morajo na Kitajskem registrirati, pa tudi sveto pismo je dobilo »uraden prevod«, da do vernikov ne bi prišlo kakšno napačno sporočilo.

Znani pa so tudi primeri večjih pritiskov.

Oblasti v Langfangu, mestu v kitajski pokrajini Hebei, so na primer lani ob božiču sklenile prepovedati vse okraske v času božično-novoletnih praznikov. Prepoved se je nanašala tako na okraševanje ulic kot tudi trgovin.

Božič je sicer praznik, ki je povezan s krščanstvom in velja na Kitajskem za »zahodni« praznik, vendar pa so se v zadnjem času številni trgovci pridružili okraševanju svojih izložb z božičnimi motivi, ker v tem vidijo priložnost za večji zaslužek.

V trgovinah zato ne manjka božičnih drevesc z okraski in vsega, kar sodi zraven.

Vendar so sedaj mestni uradniki dobili nalogo, da preverijo, ali trgovine res spoštujejo prepoved. In to še posebej 23. in 24. decembra. Ti dnevi namreč niso dnevi uradnih praznikov na Kitajskem.

Ukaz pa je prišel v času, ko oblasti povečujejo pritisk zoper pripadnike veroizpovedi, ki jih imajo na Kitajskem za tuje.

»Uporaba parkov in drugih javnih prostorov za širjenje religije bomo uravnali in nadzorovali. Če takšno aktivnost zaznate, dobro opazujte in sporočite pristojnim,« piše v navodilu, ki so ga dobili vsi državljani.

Vse trgovine, ki imajo božična drevesca in ponujajo sladkarije pa je bilo potrebno »očistiti.«

Verjetno tudi zato še ni nastopil čas, ko bi cerkev lahko dobila na primer kitajskega papeža, toda spremenjena sestava vernega krščanskega prebivalstva v svetu bo zagotovo čez čas prinesla s seboj tudi spremembe v cerkveni hierarhiji.