Pahor ob razstavi ob 500-letnici reformacije: Trubar je še vedno aktualen

Ob odprtju razstave v NUK Beseda Božja ostane na veke je kot slavnostni govornik spregovoril avtor razstave Jonatan Vinkler, kot predsednik častnega odbora za počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja in reformacije pa predsednik republike Borut Pahor. Kot je poudaril, je Trubarjeve poziv "Ljubi Slovenci!" še vedno aktualen.

Pahor je dejanja Primoža Trubarja in njegovih sodelavcev, ko so utemeljili slovenščino kot knjižni jezik ter kot prvi prevedli biblijo v slovenščino, označil za pogumno dejanje, saj so s tem pogumno začrtali pot narodnega zorenja.

Kot je poudaril, smo lahko Slovenci lani praznovali 25. obletnico od ustanovitve države le "spričo dolgih zgodovinskih izkušenj in korenin, ki segajo daleč in globoko, celo pol tisočletja nazaj". Kot je dodal, se sam večkrat, ko naleti na nezaupanje, zgodovinske travme in zadrege, spomni na Trubarja in njegov poziv: "Ljubi Slovenci!"

Vinkler je spomnil, da je protestantizem Slovencem poleg slovenske slovnice in biblije prinesel okoli 15.000 tiskanih strani, napisanih v slovenskem jeziku, od katerih jih je kar 8000 Trubarjevih. Ta obseg do opusa Ivana Cankarja velja za največjega, je poudaril. S tem je Trubar Slovencem omogočil, "da so brali, pisali, peli in molili v slovenskem jeziku, ter da so lahko vstopali skozi velika vrata evropskih dvorov," je dejal Vinkler in dodal, da so tako "iz govorice pastirjev naredili jezik učene kulture".

Zbrane sta po pozdravnem nagovoru direktorice Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Martine Rozman Salobir nagovorila tudi minister za kulturo Tone Peršak in škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi Geza Filo. Po Peršakovih besedah sta Luter in Trubar izhajala iz verske narave, želela sta namreč poskrbeti za čimbolj neposreden stik navadnega človeka z duhovnimi besedili, s tem pa sta poskrbela za civilizacijski dosežek - omogočila sta, da je knjiga v domačem jeziku prišla v roke mnogim ljudem.

Filo pa je spomnil, da je reformacija pomenila zaključek nekega obdobja in začetek novega, v katerem je bil v ospredju človek. Po njegovem mnenju je reformacija potrebna tudi današnjemu človeku v smislu preizpraševanja dejanj in obnašanja.

Za glasbeni program na slovesnosti je poskrbel Zbor Slovenske filharmonije.

Razstava, ki je ena od osrednjih prireditev v sklopu leta reformacije 2017 v Sloveniji, bo v NUK na ogled do 10. junija. Na njej so predstavljena temeljna besedila, ki so določala miselno, tekstno in delovanjsko podobo protestantskega gibanja.

V letu, ko obeležujemo 500-letnico začetka verske reforme Martina Lutra, bodo tako predstavljena ključna dela, za katera se je v toku časa pokazalo, da so bila manifest novega, drugačnega, upornega proti tedaj obstoječemu. Temeljno delo novega gibanja in cerkve je Sveto pismo v vernakularnem jeziku, med dragocenostmi na razstavi pa sta tudi izvoda Lutrove Biblije iz leta 1570 in Dalmatinove Biblije iz leta 1584.