Pred dnevom reformacije Slovenija razdeljena, sedanja oblast pa to razdeljenost še dodatno krepi

Današnji dan je posvečen Primožu Trubarju. Za spominski dan utemeljitelja knjižne slovenščine in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva.

Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati knjige v slovenščini, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik.

Umrl je leta 1586.

Trubar: It's shit like this that made me emigrate to Germany #truestory

— Ludwig (@EgmontGoethe) October 30, 2020

Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine.

Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji.

Zdaj bomo spet poslušali okoli Trubarja, kako je napisal prvo slovensko knjigo, ipd.
Ni je. Prve slovenske napisane knjige so bile že v 9. stoletju.
Trubar je bil samo prvi, ki je knjigo dal v tisk. To pa je tudi vse.

— Sebastjan Erlah (@erlah_sebastjan) October 30, 2021

Dan reformacije, ki ga zaznamujemo 31. oktobra, obuja spomin na avtorja prve knjige tiskane v slovenskem jeziku.

Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992 in je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju.

Ko je leta 2009 šel v parlamentarni postopek predlog za Trubarjev spominski dan, so ga predlagatelji podkrepili z ugotovitvami protestantskega društva, da sta se s Trubarjem začela javna raba imena Slovenci ter razglašanje enovitosti pripadnikov slovenstva ne glede na ločujoče državne meje.

Toda zdi se, da so danes Slovenci tudi ob Trubarjevemu prazniku bolj razdeljeni kot kadarkoli v novejši zgodovini.

Prej so drkali partizane, pa bratstvo i jedinstvo 50 let, zdaj bomo na vse veke vekov poslušali o letu 91. Ni cudno, da smo 100 let za leseno žlico

— NZBC (@NinoZbc) July 3, 2021

Na to kažejo javne razprave, ankete javnega mnenja o delovanju vlade pod taktirko Janeza Janše in države pa tudi ugotovitve tujih politikov.

Nedavno so to razdeljenost kot eno od glavnih značilnosti Slovenije ugotovili evropski parlamentarci, ki so prišli v Ljubljano ugotavljati, kako se spoštujejo načela pravne države, svobode govora in demokracije.

Edino to si zaslužite, goveda nacifašitična.
SJ/SNhttps://t.co/Un0Ob3Cgn9

— Josip Broz (@JosipBroz12) October 30, 2021

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je, na primer, napovedal, da bo državno proslavo obstruiral.

On obstruira samo, ko gre zanj osebno. https://t.co/DiyG7UdQyC

— Marjan Šarec (@sarecmarjan) October 29, 2021

Zorčič tega ni naredil ob sprejemanju škodljivih zakonov, pač pa tokrat ob Trubarjevem dnevu, češ da pokaže oseben protest.

Nekaj podobnega pa smo znova videli v nastopu (ne)kulturnega ministra Vaska Simonitija in vlade.

Primož Trubar je bil seveda duhovnik, toda Dan reformacije v Sloveniji ni le verski, pač pa državni prazik, posvečen tudi pomenu opismenjevanja slovenskega naroda in reformam, ki so znanje približale ljudem.

Celo Janševa vlada sama trdi, da je to praznik že od leta 1992. »Dan reformacije je kot slovenski državni praznik uveljavljen že od leta 1992, in sicer ne le kot praznik slovenske duhovne omike in kulture, temveč tudi kot dan slovenske narodnostne identitete,« so zapisali v vladi.

Toda za to priložnost izbrani vladni tvit je bil seveda drugačen.

"Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu!", pa so prve slovenske besede v prvi slovenski knjigi, ki jih je leta 1550 zapisal Primož Trubar.

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 29, 2021

V vseh nastopih vlade in ministra za kulturo so znova prevladovale le - verske vsebine.