Bo po letu 2050 muslimanov precej več kot kristjanov?

Verski profil sveta se hitro spreminja, predvsem zaradi razlik v stopnjah rodnosti in obsega števila mladih med najpomembnejšimi svetovnimi religijami, pa tudi zaradi tistih, ki zamenjujo veroizpovedi.

V naslednjih štirih desetletjih bodo kristjani ostali največja verska skupina, vendar bo islam rasel hitreje kot katera koli druga bolj razširjena vera.

Novo poročilo družbe Pew Research kaže, da bo ob nadaljevanju trenutnih trendov, do leta 2050 število muslimanov skoraj enako številu kristjanov po svetu.

Ateisti, agnostiki in drugi ljudje, ki niso povezani z nobeno veroizpovedjo - čeprav se njihov delež v državah, kot so ZDA in Francija povečuje, pa bodo številčno manjši v deležu celotnega svetovnega prebivalstva.

Njihovo število se bo povečalo od 1,13 milijarde na 1,23 milijarde, vendar bo njihov delež v svetovnem prebivalstvu padel s 16,4 odstotka na 13,2 odstotka. 

Globalno budistično prebivalstvo bo približno enako veliko kot leta 2010, medtem ko bo hindujskih in judovskih vernikov več kot danes.

V Evropi bodo muslimani predstavljali 10 odstotkov celotnega prebivalstva.

Indija bo obdržala hindujsko večino, vendar bo imela tudi največje muslimansko prebivalstvo od katere koli države na svetu, ki presega Indonezijo.

V ZDA bodo kristjani padli z več kot tri četrtine vernega prebivalstva leta 2010 na dve tretjini leta 2050, judovstvo pa ne bo več največja nekrščanska religija.

Štirje na vsakih 10 kristjanov na svetu bodo živeli v podsaharski Afriki.

To so svetovni verski trendi, ki so jih v novih demografskih projekcijah izpostavili v raziskovalnem centeru Pew.

Projekcije upoštevajo trenutno velikost in geografsko porazdelitev glavnih svetovnih religij, starostne razlike, stopnje rodnosti in umrljivosti, mednarodne migracije in vzorce v preoblikovanju.

Od leta 2010 je bilo krščanstvo daleč največja svetovna vera, saj je bilo ocenjenih 2,2 milijarde pripadnikov, takrat skoraj tretjina (31%) 6,9 milijarde ljudi na Zemlji. Islam je bil drugi, s 1,6 milijarde pripadnikov ali 23 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Če se bodo sedanji demografski trendi nadaljevali, bo islam skoraj dohitel krščanstvo do sredine 21. stoletja.

Med letoma 2010 in 2050 se pričakuje, da se bo svetovno prebivalstvo povečalo na 9,3 milijarde, kar pomeni 35-odstotno povečanje.

V istem obdobju naj bi muslimani - relativno mlado prebivalstvo z visoko stopnjo rodnosti – svojo številčnost povečali za 73 odstotkov, v svetovnih merilih. Predvideva se, da se bo tudi število kristjanov dvignilo, vendar počasneje - približno enako (35%), kot celotna svetovna populacija.

Posledica tega je, da bomo po podatkih raziskave Pew Research do leta 2050, prvič v zgodovini, priča skoraj enakomerni porazdelitvi med muslimani (2,8 milijarde ali 30 odstotkov prebivalstva) in kristjani (2,9 milijarde ali 31 odstotkov).

Z izjemo budistov bo število vseh glavnih svetovnih verskih skupin v prihodnjih desetletjih občutno poskočilo.

Toda pričakuje se, da bo globalno budistično prebivalstvo precej stabilno zaradi nizke stopnje rodnosti in staranja prebivalstva v državah, kot so Kitajska, Tajska in Japonska.

Po vsem svetu naj bi se hindujsko prebivalstvo povečalo za 34 odstotkov, z nekaj več kot  milijardo na skoraj 1,4 milijarde, kar je približno v skladu s splošno rastjo prebivalstva.

Pričakuje se, da bo število Judov, najmanjše verske skupine, za katero so bile izdelane ločene projekcije, zraslo za 16 odstotkov, z nekaj manj kot 14 milijonov leta 2010 na 16,1 milijona po vsem svetu leta 2050.

Število pripadnikov različnih ljudskih religij - vključno z afriškimi tradicionalnimi religijami, kitajskimi ljudskimi religijami, verskimi in ameriškimi avtohtonimi religijami - naj bi zraslo za 11 odstotkov, s 405 milijonov na skoraj 450 milijonov.

Vse druge religije skupaj - krovna kategorija, ki vključuje Baha'ije, Jaine, Sikhe, Taoiste in mnoge manjše vere - naj bi se razširile za 6 odstotkov, s skupno »mrežo« približno 58 milijonov ljudi.

Za Slovenijo podatki kažejo, da je največ prebivalcev rimskokatoliške veroizpovedi - približno 60 odstotkov, sledita, vsaka s približno 2,5 odstotka, pravoslavna in muslimanska veroizpoved ter evangeličani - približno 1 odstotek.

V Sloveniji je registriranih skupaj 42 cerkva in drugih verskih skupnosti. Imamo tudi eno mošejo.

Delež muslimanov se je v zadnjih 20 letih povečeval, delež katoličanov pa zmanjševal. Znaten je tudi delež ateistov, ki se po nekaterih ocenah giblje med 10 in 20 odstotki. 

Z vidika narodne sestave prebivalstva je Slovenija narodno homogena država, saj so Slovenci izrazito večinski narod (nekaj več kot 80 odstotkov prebivalstva).

V Sloveniji živita dve avtohtoni narodni manjšini - italijanska (obalna mesta in njihovo zaledje) in madžarska (Prekmurje) - ter romska etnična skupnost (Prekmurje, Dolenjska in Bela krajina). 

Največ Neslovencev je z območja bivših jugoslovanskih republik. Največ je Srbov in Hrvatov (vsakih približno 2%), sledijo pa Bošnjaki in Albanci. 

Pomembno je poudariti, da so podatki za Slovenijo iz popisa prebivalstva leta 2002; takrat se je namreč izkazalo, da je bilo vprašanje o religijski pripadnosti za veliko število prebivalcev (skoraj 308 tisoč ali vsak šesti) neprimerno (iz različnih razlogov), saj nanj niso želeli odgovoriti.

Poleg tega podatka o veroizpovedi SURS ni zbral še za dodatnih 139 tisoč prebivalcev (pretežno so bili odsotni in niso vrnili vprašalnika, ki so jim ga pustili na naslovu prebivališča). Tako je skupna stopnja neodgovora v Popisu 2002 znašala kar 22,8 odstotkov, oziroma lahko rečemo, da skoraj za vsakega četrtega prebivalca – nimamo podatka o veroizpovedi.