sreda, 05. marec 2025 leto 30 / št. 064
Guy Verhofstadt: »Počutim se olajšanega, ker nihče ni umrl v rovu«

Koordinator Evropskega parlamenta za brexit Guy Verhofstadt se je ob novem, trimesečnem »podaljšku« brexita ponorčeval iz britanskega predsednika vlade, ko je na družbenih omrežjih objavil svoj tvit, v katerem je izrazil svoje »olajšanje«, ker nikomur ni bilo potrebno »umreti v jarku« oziroma »rovu«.
Tvit je bil nekakšen odgovor na izjavo predsednika britanske vlade, ki je na vprašanje, ali bo prosil za preložitev brexita dejal, da bo »raje umrl v rovu.«

Evropska Unija se je sicer pravkar strinjala s podaljšanjem brexita, ki je znova prestavljen, tokrat na 31. januar leta 2020.
»Počutim se olajšanega, ker ni nihče umrl v rovu. Ne glede na to, ali bo demokratična izbira Združenega kraljestva, da razveljavijo odločitev o odhodu ali urejeno izstopijo, s potrditvijo na drugem referendumu ali ne, je negotovost brexita šla veliko predaleč. Dodaten čas mora omogočiti pot naprej,« je zapisal ta liberalec.
Z rovom je Johnson seveda poskusil sebe predstaviti kot hrabrega politika-vojaka, ki bije »rovovsko bitko« proti vsem, ki nasprotujejo brexitu.
Toda nato je 19. oktobra predsednik britanske vlade moral EU zaprosil za odlog brexita, čeprav je to naredil tako, da je ostalim članicam poslal nepodpisano prošnjo, zraven pa še pismo, v katerem je zapisal, da bi bil vsak dodatni odlog brexita škodljiv in koroziven. Da bo poslal »dvoumno sporočilo«, je bilo sicer mogoče slišati že prej.
Nejasnosti glede brexita je kljub temu še veliko. Johnsonu niti v tretje ni uspelo z zahtevo po predčasnih volitvah. Težava je v tem, da bi po sedanji zakonodaji Johnson lahko potem, ko bi parlament pristal na volitve lahko le-te premaknil tudi na čas po 31. januarju in tako v skrajni meri dosegel neurejen brexit.
Javnomnenjske analize kažejo, da bi konservativci dobili več glasov, če najprej dosežejo brexit in gredo šele zatem na volitve.
Po drugi strani laburisti, zaradi zadržkov svojega voditelja Jeremya Corbyna (ki ima prav tako zelo kritične poglede na EU) ne želijo odločneje podpreti zahteve za ponovni referendum, okoli 14 laburistov iz volilnih okrajev, kjer je veliko pristašev brexita pa je tudi glasovalo za več Johnsonovih predlogov.
Liberalni demokrati opozarjajo, da sta se pravkar sestala Johnson in Corbyn, vendar nista razpravljala o drugem referendumu, pač pa, kako nadaljevati s proceduro potrjevanja Johnsonovega dogovora z EU.
Zato so Liberalni demokrati, ki so v proceduro vložili že 14 neuspešnih predlogov za drugi, potrditveni referendum skupaj z škotskim SNP-jem od te ideje že skoraj povsem odstopili in seda zahtevajo zakon, s katerim bi točno določili datum predčasnih volitev – najverjetneje za 9. december.
Let's make Jeremy Corbyn Prime Minister.
— Richard Burgon MP (@RichardBurgon) October 29, 2019
Let's get out there with the biggest ever campaign.
Let's transform this country with Labour's vision for a better society.#generalelection2019 pic.twitter.com/TBzDufOI5Z
Tako bi bile te volitve posredno lahko »referendum« o brexitu.
Bo pa ta možnost slabša za tiste, ki si Združeno kraljestvo še zmeraj želi zadržati v EU.
Rednih volitev v veliki Britaniji sicer ni potrebno sklicati vse do leta 2022.