Latvija je začela postopek, s katerim želi ruskega novinarja Leonida Ragozina razglasiti za nezaželeno osebo (persona non grata) – ne zaradi kaznivega dejanja, temveč zaradi njegovih mnenj.
sreda, 14. oktober 2026 leto 31 / št. 287
Od Jemna do Teherana: vojna na Bližnjem vzhodu prerašča v regionalni spopad
Vojna, ki se je 28. februarja začela z ameriško-izraelskim napadom na Iran, se ne umirja, ampak se širi. V zadnjem tednu se je težišče preselilo na Arabski polotok:
Evropski politiki govorijo vse bolj tako, kot so v preteklosti govorili tik pred vojnami. Zadnji primer je nizozemska obrambna ministrica Dilan Yeşilgöz-Zegerius.
Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je zahteval 60-dnevno premirje, da bi se lahko izvedle predsedniške volitve. Do dogovora naj bi prišlo po hudih napadih Rusije na Kijev, po katerih je obstal metro, glavno mesto pa je bilo zavito v temo, medtem ko je predsednik ZDA zatrdil, da Ukrajina potrebuje novega predsednika.
Potem ko je Aleksej Gončarenko javno pozval k pogajanjem z Rusijo, so ga 5. oktobra izključili iz poslanske skupine Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Petra Porošenka, dan pozneje pa se je njegov profil znašel na spletni strani Mirotvorec, ki objavlja osebne podatke ljudi, ki jih označuje za sovražnike Ukrajine.
Smrt ene laborantke v Sibiriji je v nekaj dneh postala svetovna »epidemija kuge« – a predvsem na družbenih omrežjih. en sumljiv primer ni epidemija – in sedem primerov na leto v ZDA ni bilo nikoli razlog za svetovno paniko. Zakaj se potemtakem paničari zaradi nejasnega dogodka v Rusiji?
»Nemčija in Italija si že leta nasprotujeta, a zdaj sta nenadoma našli skupno izhodišče, medtem ko Merklova išče način in pomoč, kako se zoperstaviti Macronu,« je potrdil italijanski uradnik, ki je seznanjen z medsebojnimi odnosi Berlina in Rima.
Vse je pod nadzorom. Ne moreš povedati, kar misliš in ne moreš si izbrati, kar želiš, je zapisal eden od kritikov najnovejšega ukrepa. Sprožene so tudi že prve tožbe zaradi posegov v zasebnost ljudi.
Iranski general je zatrdil, da iranska vojska že cilja na 21 oporišč v regiji in da so pripravljeni takoj silovito odgovoriti, če jih bo napadel njihov »največji sovražnik« - ZDA.
Po vsej Poljski so včeraj potekali protestni shodi solidarnosti s sodniki, ki se, kot navajajo sami – soočajo z vse hujšimi političnimi pritiski in ustrahovanjem s strani vlade v Varšavi.
Hrvaška predsednica Slobodanu Praljaku ni želela niti posthumno odvzeti državna odličja, kljub dejstvu, da je bil obsojen za grozljiva vojna hudodelstva na mednarodnem sodišču, ki se ga je Hrvaška zavezala spoštovati.
Medtem ko si hrvaški premier Andrej Plenković že domišlja, kako bo prihodnje leto uradno na čelu Evropske unije, je iz dneva v dan vse bolj jasno, da so njegovi ministri nesposobni in kakšno razsulo vlada v šolstvu, policiji in vojski.
Ameriški vojaški strokovnjaki so zelo zaskrbljeni. Vojaške simulacije in drugi podatki kažejo, da bi jih v spopadu ZDA s Kitajsko in Rusijo ZDA »dobile po riti.«
Kljub pozivom ZDA, da naj svoje rakete ruske proizvodnje Turčija še naprej pusti v skladiščih, jih je Turčija že preizkusila. ZDA grozijo s sankcijami, Turčija pa z blokado odločanja v zvezi Nato.
Če bi se zgradbe gradile v skladu s predpisi, bi se lahko izognili kar 83 odstotkom žrtev med potresi. Najbolj alarmanten pa je podatek, da se raven korupcije v vsaki državi sklada s - številom smrtnih žrtev.
To bo omogočilo novo širitev boja proti Kitajski za dominacijo v azijsko-pacifiški regiji.