četrtek, 19. november 2026 leto 31 / št. 323
Evropska svoboda govora: ko »napačno« mnenje postane razlog za izgon iz države
Latvija poveličuje naciste, preganja pa kritične novinarje...Vir: Telegram
Latvija je začela postopek, s katerim želi ruskega novinarja Leonida Ragozina razglasiti za nezaželeno osebo (persona non grata) – ne zaradi kaznivega dejanja, temveč zaradi njegovih mnenj.
Ragozin je nekdanji producent ruske službe BBC in urednik ruskega Newsweeka, pisal je za Al Jazeero, Bloomberg, Politico, Jacobin in The American Conservative.
V Rigi živi od leta 2014, ko je po priključitvi Krima zapustil Rusijo, si tam kupil stanovanje in dobil začasno dovoljenje za prebivanje. Latvijskega državljanstva nima.
Postopek brez sodišča
Zunanja ministrica Baiba Braže je 6. oktobra na omrežju X sporočila, da je po informacijah »pristojnih organov« in posvetu s premierjem začela postopek za uvrstitev še enega ruskega državljana na seznam nezaželenih oseb. Da gre za Ragozina, sta razkrila Delfi in Politico.
Pobudo je že konec septembra dal notranji minister Jānis Dombrava, ki je na X zapisal, da Ragozin služi ruskim interesom in da je njegovo svobodno življenje v Latviji »nesprejemljivo«.
Kot razlog je po poročanju The Moscow Times navedel Ragozinova »mnenja, ki so v očitnem nasprotju z interesi latvijske države«.
Kaj je Ragozin „zagrešil“? V podkastu Aarona Matéja na portalu The Grayzone je razlagal, da se Rusija vidi kot šibkejša stran pod zahodnim pritiskom in na hibridne ter prikrite akcije odgovarja s silo.
V avgustovski kolumni za The American Conservative je zapisal, da navadni Rusi zahod dojemajo kot večjo grožnjo kot lastno vlado.
To sta analitični oceni, ne poziva k nasilju – prav take ocene pa so naloga novinarja, ki zahodnemu občinstvu pojasnjuje, kako razmišlja druga stran.
Ragozin je v zapisu na X 7. oktobra opisal bistvo problema: »Soočen sem grožnjo zelo hude zunajsodne kazni, ker govorim, kar mislim, in ponujam izvirna mnenja in analize.«
Status nezaželene osebe so po njegovem izbrali zato, da bi mu »odrekli pravico na sodišču, kjer primer – kot odkrito priznavajo vpleteni visoki politiki – ne bi zdržal«. Zato govori o političnem preganjanju, ki ga spremlja kampanja »atentata na značaj« skrajno desnih informacijskih skupin, ki namerno izkrivljajo njegova stališča. Cilj je po njegovem »uničiti mi življenje in me utišati kot opazen glas v javni razpravi o rusko-ukrajinski vojni«.
Nemški Ostdeutsche Allgemeine povzema kolege, ki postopek označujejo za »napad na svobodo izražanja«, in poudarja ključno dejstvo: sodnega postopka ni.
Trik z državljanstvom
Ragozinov primer razkriva mehanizem, ki ga baltske države vse pogosteje uporabljajo. Kdor nima državljanstva, je ranljiv.
Latvijskega državljana bi oblast lahko le tožila – in morala na sodišču dokazati kaznivo dejanje. Tujca pa lahko z upravno odločitvijo ministrstva preprosto izgnati.
I was shocked to learn that Latvia is moving to declare journalist @leonidragozin Leonid Ragozin persona non grata, potentially forcing him out of the country. The immediate danger is obvious. Ragozin is a Russian citizen and a longtime critic of Vladimir Putin and Russia’s war against Ukraine. Forcing him back to Russia could put him at risk of persecution. But this is about much more than one journalist. Ragozin’s real offense appears to be his refusal to tell the story of this war in the comforting language of good and evil: Putin as Hitler, Zelensky as Churchill, Russia as absolute evil, and the West as a spectator with neither agency nor responsibility for the catastrophe unfolding in Ukraine. Ragozin has never denied Russia’s aggression. What he has challenged is the idea that acknowledging the aggressor absolves us from asking how we arrived here. His journalism insists on examining the uncomfortable history behind the war: NATO expansion, the collapse of the post-Cold War security order, Maidan and its aftermath, competing nationalisms, the failure of diplomacy, Putin’s authoritarianism and the steadily escalating confrontation between Russia and the West. You can disagree with his conclusions. But if questioning the Western dominant narrative of a war can make a journalist a national-security threat, something has gone badly wrong. Explanation is not justification. Understanding your enemy is not collaboration with your enemy. And asking how a war began is not treason. That is what makes the Ragozin case so disturbing. It suggests that Europe’s accelerating militarization is being accompanied by an intellectual one: a narrowing of what may be said, questioned, and even thought about this war. As Europe prepares for an increasingly open-ended confrontation with Russia, inconvenient voices become inconvenient for a reason. Nuance interferes with mobilization. Doubt interferes with certainty. And journalism becomes dangerous when it asks questions that politics no longer wants answered. This should frighten us. Europe will not protect democracy by policing the boundaries of permissible thought. Nor will it bring peace closer by silencing those who question the logic of permanent confrontation. We are talking, after all, about a confrontation involving nuclear powers. At such a moment, the dangerous voices are not those demanding that we understand how we got here. The truly dangerous moment comes when we are no longer allowed to ask.
— Marta Havryshko (@HavryshkoMarta) October 7, 2026
Institut nezaželene osebe je namenjen diplomatom in varnostnim grožnjam, ne komentatorjem, katerih analize vladi niso všeč.
Takšna raba je zloraba in napad na svobodo govora zoper osebo, ki nima državljanske zaščite.
Latvija je od začetka vojne za nezaželene razglasila že na desetine ruskih kulturnikov, novinarjev in komentatorjev.
Leta 2023 je ruskim državljanom s stalnim prebivališčem naložila jezikovni izpit pod grožnjo izgona.
Latvijski novinar Marats Kasems, nekdanji urednik Sputnika Litva, je bil decembra 2022 aretiran in leta 2023 obsojen na denarno kazen zaradi »pomoči tuji državi«.
Estonija: šest let za knjigo in članke
Estonija ni nič boljša. Na to je na X opozoril komentator Magne Mølster: »Rusko govoreča estonska novinarka Svetlana Burceva je v zaporu od leta 2024, za šest let, zaradi svojih besedil in sodelavcev. Medtem ko naši voditelji hvalijo liberalne demokracije.«
Harško okrožno sodišče v Talinu jo je, kot je poročala ERR, junija 2025 obsodilo zaradi kršitve sankcij in izdaje.
Kršitev sankcij: pisala je članke in pošiljala fotografije za Baltnews, ki spada pod Rossija Segodnja, katere direktor Dmitrij Kiseljov je na sankcijskem seznamu.
Izdaja: povezovala se je z Romanom Romačevim, rezervnim častnikom FSB in vodjo zasebne analitične družbe R-Techno, ter z njegovo vednostjo napisala knjigo »Hibridna vojna za mir«, ki jo je sodišče označilo za propagando.
Sodišče je samo priznalo, da je njena krivda »zmerna«, da ni bila predkaznovana, da je napisala eno knjigo in da je bil njen vpliv kratkotrajen.
Kljub temu šest let zapora, višje sodišče pa je sodbo potrdilo.
Some notes on my situation in Latvia: What I am observing at the moment is a threat of very severe extrajudicial punishment for speaking my mind and providing original opinions and analysis. The reason they opt for persona non grata status is the desire to deny me justice in the court system where the case - as senior politicians involved in attacking openly admit - won’t hold water. This is why I interpret the situation as an instance of political persecution. The threat is accompanied with a character assassination campaign involving far right infowar and fake news outfits which deliberately distort my views on the conflict. The goal of the attack is to destroy my life and to put a gag on me as a notable voice in public debate on the Russo-Ukranian war.
— Leonid Ragozin (@leonidragozin) October 7, 2026
Estonija je leta 2025 tudi spremenila ustavo in ruskim ter beloruskim državljanom odvzela volilno pravico na lokalnih volitvah – še en korak k razdelitvi prebivalcev na prvo- in drugorazredne.
Po isti poti pa že stopa tudi Slovenija...
Kršitev človekovih pravic
Evropska konvencija o človekovih pravicah v 10. členu varuje svobodo izražanja, ki po sodni praksi strasburškega sodišča velja tudi za mnenja, ki »žalijo, šokirajo ali vznemirjajo«. Omejitve morajo biti določene z zakonom, nujne in sorazmerne, o njih pa mora odločati neodvisno sodišče.
Izgon zaradi mnenja, z upravnim aktom in brez sodne presoje, tega testa ne prestane.
Baltske vlade se rade predstavljajo kot predstraža svobodnega sveta pred rusko avtokracijo.
A država, ki izganja novinarje zaradi njihovih analiz in zapira avtorje knjig, s tem počne prav to, kar očita Moskvi.
Ragozin je leta 2014 iz Rusije pobegnil v Latvijo. Zdaj ga Latvija izganja zaradi enakega greha: ker misli s svojo glavo.
My journalist friends are collecting signatures under an appeal against my expulsion from Latvia addressed to UN special rapporteurs on human rights. I'd be grateful if you care to sign and/or share, no matter whether you share my views or not - the case is about our common and core freedoms. Here is the doc: https://t.co/G0VIxnYFrc I am being evicted from my home and from the country where lived for the last 12 years, the land of my ethnic Latvian ancestors. Politicians who are doing it have deliberately selected an extrajudicial form of punishment because, as they openly state, "Latvia would lose this case in court". In short, I believe we are dealing with political persecution here. This is a revenge for my work - news analysis, investigations (one specific investigation), for the criticism of politicians on this platform and for jokes that drive them insane. What it all reminds most of is Putin's Russia. It illustrates Europe's slow drift towards the political regime that is so familiar to all of us who fled that country. I am being accused of spreading "Kremlin narratives", but punishing journalist for their uncomfortable opinions so severely is Kremlin's narrative and Kremlin's playbook in infowarrior parlance. It is new and welcome material for Kremlin propaganda which strives to paint Baltic countries in these very colours, as tyrannies not democracies.
— Leonid Ragozin (@leonidragozin) October 12, 2026
Apel evropskemu ombudsmanu, da se odzove zaradi tega primera lahko podpišete na povezavi v zgornji objavi.
Mi smo to že storili.
Nov razvoj dogodkov
Medtem je novinar sporočil, da so ga že - izgnali.
Iz njegove objave je videti, da ga izganjaji kljub temu, da je prepričan, da je Rusija agresorka, (kar je daleč od resnice) in kljub temu, da podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine.
Tu se lepo vidi, kako vsaj nekatere članice EU ne dopuščajo niti najmanjšega odstopanja od uradne linije, ko gre za vojno v Ukraini in kritiko lastne zunanje politike.
Tako je zapisal v svoji objavi:
"Zdaj lahko potrdim, da sem bil včeraj obveščen o svoji izgonu iz Latvije, kjer sem živel 12 let. Menim, da gre za dolgoletno maščevanje skrajno desničarskih politikov zaradi moje preiskave njihovih povezav z ruskimi neonacisti, ki so našli zatočišče v Kijevu in so leta 2019 razširjali manifest strelca iz Christchurcha. To je tudi kazen za moje komentarje o ruski agresiji v Ukrajini in za preiskavo Pavla Šeremeta.
Obvestilo ne navaja nobenih konkretnih prekrškov ali izjav, ki bi spodbudile odločitev. Razglasili so me za persona non grata, status, namenjen diplomatom, ki uživajo imuniteto pred pregonom, ne pa navadnim ljudem. To je bilo storjeno – kot odkrito priznavajo skrajno desničarski politiki, ki so vodili odločitev – zato, da bi mi odrekli pravico v latvijskem sodnem sistemu: statusa PNG se ni mogoče pritožiti na sodišču. Zaradi tega sklepam, da se soočam s političnim preganjanjem.
I can now confirm that yesterday I was notified of my expulsion from Latvia where I lived for 12 years. This, I believe, is a long-brewing revenge by far right politicians for my investigation into their links to Russian neo-Nazis who found refuge in Kyiv and who circulated the manifesto of Christchurch shooter in 2019. It is also a punishment for my commentary on the Russian aggression in Ukraine and for Pavel Sheremet investigation. The notification doesn’t point to any specific misdemeanours or statements which prompted the decision. I was declared persona non grata, a status designed for diplomats who enjoy immunity from prosecution, not for ordinary people. This was done - as far right politicians who spearheaded the decision openly admit - in order to deny me justice in the Latvian court system: PNG status cannot be appealed in courts. This makes me conclude that I am facing political persecution. For me it is a huge personal tragedy. I am being evicted from my only beloved home, deprived of my circle of friendship and support. I love Latvia, the land of my ethnic Latvian ancestors, and have no sense of revenge. I will always remain pro-Latvian. It makes me immensely sad that high positions in the Latvian government have been captured by forces whose closest political relation is Putin and who are using Putin’s aggression in Ukraine as a pretext for eroding the rule of law and democracy in the European Union. My stance on the war in Ukraine remains unchanged. I condemn the Russian aggression and support Ukraine’s sovereignty over occupied territories. Ukraine is a wound in my heart, not a source of political gain as it is for my persecutors. But I’ll continue to criticise Western countries for mishandling this conflict and not acting in the best interests of the Ukrainian people. I shall not be gagged. Shame on those who understand what is happening but look away or buy into smear campaign waged against me by the pro-war lobby and far right info dumps. One day, they’ll come for you, too. Attn @RSF_inter @ECPMF
— Leonid Ragozin (@leonidragozin) October 14, 2026
Zame je to velika osebna tragedija. Izseljen sem iz svojega edinega ljubljenega doma, prikrajšan sem za svoj krog prijateljstva in podpore. Ljubim Latvijo, deželo svojih etničnih latvijskih prednikov, in nimam občutka maščevanja. Vedno bom ostal prolatvijsko usmerjen. Zelo me žalosti, da so visoke položaje v latvijski vladi zavzele sile, katerih najbližji politični sorodnik je Putin, in ki Putinovo agresijo v Ukrajini izkoriščajo kot pretvezo za spodkopavanje pravne države in demokracije v Evropski uniji.
Moje stališče do vojne v Ukrajini ostaja nespremenjeno. Obsojam rusko agresijo in podpiram suverenost Ukrajine nad okupiranimi ozemlji. Ukrajina je rana v mojem srcu, ne vir politične koristi, kot je za moje preganjalce. Vendar bom še naprej kritiziral zahodne države, ker slabo ravnajo v tem konfliktu in ne delujejo v najboljšem interesu ukrajinskega ljudstva. Ne bom se pustil utišati.
Sram naj bo tiste, ki razumejo, kaj se dogaja, a se ozrejo stran ali nasedejo blatenju, ki ga proti meni vodijo provojni lobi in skrajno desničarski informacijski odlagališči. Nekega dne bodo prišli tudi po vas."
