Ne ubijajo potresi – pač pa koristoljubje in korupcija

Potres v Albaniji, v katerem je umrlo že več kot petdeset ljudi je kljub svojemu uničujočemu razdejanju znova pokazal tudi na moč solidarnosti.

V Albanijo so takoj prihiteli reševalci in gasilci iz številnih držav.

Med njimi so bili – kljub sicer občasno zaostrenimi odnosi med državama, predvsem zaradi statusa Kosova – tudi srbski gasilci.

This photo is making Balkans social media sentimental. Serbia sent rescue teams to help Albania with the aftermath of the earthquake. Solidarity in times of animosity. Disaster brings enemies together 

pic.twitter.com/c0jBWVniVG

— Mitra Nazar (@Mitrala) November 27, 2019

S posebnim sporočilom, v katerem je izrazil globoko obžalovanje zaradi posledic nesreče se je odzval tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Se pa je medtem na družbenih omrežjih oglasil tudi beograjski arhitekt Nebojša Glišić, ki je bil ogorčen ob pogledu na zgradbe, uničene v potresu v Albaniji.

Znova je opozoril, da je v zadnjih desetih letih postalo jasno, da »ne ubijajo potresi, pač pa korupcija v gradbeništvu.«

Po njegovi oceni se to od leta 1990 naprej poleg držav v razvoju še posebej nanaša na države nekdanjega socialističnega bloka in jugoslovanske republike.

Da bi podkrepil svojo kritiko, je objavil tudi več slik na svojem FB profilu.

»Prva slika govori  tem, da je popolnoma nov objekt pokleknil pod težo nadstropij, očitno brez primernih seizmičnih sider, horizontalnih in vertikalnih armiranobetonskih preklad, ki bi sprejele velike sile potresa … Vse se je samo podrlo, tako kot se podrejo nadstropja starih objektov, na katerih so nadzidana številna nadstropja,« je opozoril.  

Znani beograjski arhitekt, ki je načrtoval številne objekte po Srbiji za velika podjetja iz Evrope istočasno opozarja, da se tudi tedaj, ko se vgrajujejo velike količine betona in armatur, posledice lahko katastrofalne, če so temelji zgradb slabi.

Drone footage captures the earthquake aftermath in Albania. All bodies under the rubbles have been rescued.

Among them, 50 killed. May they rest in peace #PrayforAlbania pic.twitter.com/rX6mZ6Fbby

— Team Albanians (@TeamAlbanians) November 29, 2019

»V prvih treh fotografijah je stkan ves moj večdesetletni boj z amaterji v poslu, z drobnim koristoljubjem, malenkostnim varčevanjem v armaturah, seizmičnimi elementi. Milijonkrat sem se srečal z vprašanjem: zakaj toliko železa in betona? Točno zato. Ne dogaja se vsak dan, ko pa se zgodi, to odnaša človeška življenja in povzroča neizmerno škodo. Če bi se delalo po predpisih, bi bile vse te zgradbe in mrtvi in ranjeni v njih živi in zdravi. Razen manjših razpok in stvari, ki bi popadale po stanovanjih in hišah, se ne bi zgodilo nič bolj resnega. Danes bi imeli in dom in življenje,« je napisal arhitekt Glišić.

Potres z epicentrom 6,4 po Richterjevi lestvici blizu Drača je bil sicer močan, toda sploh ne tako, da bi smel uničiti hiše po Albaniji.

Glišić opozarja na očitne zadeve na fotografijah: razbiti vogali zgradb nimajo armiranobetonskih drogov, pogosto manjkajo preklade nad zidov, vse deluje tako nestabilno, da se zdi čudno, da se ni porušilo še pred potresom.

»Za vrednost povprečnega telefona, ki se ga kupuje vsako leto, bi sebi in prihodnjim generacijam kupili mir, če bi angažirali inženirja, da opravi svoje delo. Neštetokrat sem zavrnil sodelovanje v projektih bestialnih nadzidavanj, ker je jasno kot beli dan, kaj se lahko zgodi,« opozarja arhitekt.

Ena od raziskav ameriške Univerze Colorado iz leta 2011 o posledicah slabe gradnje na število žrtev potresov je ugotovila, da bi se v vseh potresih v zadnjih treh desetletjih lahko izognili celo 83 odstotkom mrtvih, če bi se zgradbe v prizadetih področjih gradile v skladu s protipotresno zakonodajo.

Raziskava je bila velika, zajela je ves svet, začela pa se je po potresu v Haitiju leta 2010. Za ta potres 7 stopnje po Richterjevi lestvici se še danes ne ve, ali je pobil 100.000 ali celo 316.000 ljudi, ob materialni škodi okoli 8 milijard dolarjev.

Avtorji raziskave so opazili, da se je podoben potres zgodil tudi na Novi Zelandiji, pri tem pa je bilo število smrtnih žrtev enako – ničli.

Zanemarljiva je bila tudi materialna škoda.

Najbolj alarmanten pa je podatek, da se raven korupcije v vsaki državi sklada s številom smrtnih žrtev.

The EU has mobilised 3 search & rescue teams from Greece, Italy and Romania, who are currently operating in #Albania.

That is over 200 search & rescue staffers and 10 search dogs who are operating in Durres and Thumane, which were hit by the earthquakes. #AlbaniaEarthquake pic.twitter.com/zpoVgJ8WCK

— EU Humanitarian Aid  (@eu_echo) November 27, 2019

Ena od prejšnjih raziskav na isto temo iz leta 2007, objavljena v Springer Science pa navaja, da je med leti 1992 in 2007 v nekaj več kot 400 potresih po svetu umrlo celo 156.000 ljudi, ranjenih pa je bilo pol milijona ljudi, medtem ko je devet milijonov ljudi ostalo brez strehe nad glavo.

Tudi ta raziskava je dokazala, da gresta korupcija in slaba gradnja z roko v roki in se skladata z velikim številom mrtvih v potresih.