V novem letu 2018 nas čaka – veliko več rušilnih potresov

Zaradi zaključka petletnega upočasnjevanja vrtenja Zemlje lahko v novem letu, kot napovedujejo znanstveniki, pričakujemo bistveno večje število velikih rušilnih potresov kot doslej.

Kakšno bo leto 2018 v tem trenutku še ne vemo, toda znanstveniki so prepričani, da smo vsaj o eni napovedi lahko prepričani, da je točna. V letu 2018 namreč lahko pričakujemo vsaj dvakrat več najmočnejših, rušilnih potresov kot v zadnjih nekaj letih. Razlog za to so spremembe v hitrosti vrtenja našega planeta – Zemlje.

Milisekunde usodne za nastanek potresov

Kljub temu da gre za zelo male spremembe, zaradi katerih se dolžina dneva spremeni samo za okoli eno milisekundo – sproščajo velike spremembe pri vrtenju velike masa našega planeta in s tem osvobajajo energijo pod površjem Zemlje. Na povezavo med hitrostjo rotacije Zemlje in seizmične aktivnosti sta prejšnji mesec, na letnem srečanju geološkega društva ZDA opozorila Roger Bilham iz Univerze Colorado in Rebecca Bendick z univerze Montana.

»Povezava med vrtenjem Zemlje in potresno aktivnostjo je močna in kaže, da bomo naslednje leto priča povečanemu številu potresov,« je opozoril Bilham. V svoji študiji sta Rebecca Bilham in Roger Bendick analizirala podatke vseh potresov nad 7 stopnjo po Richterjevi lestvici po letu 1900. »Veliki potresi so bili dobro beleženi več kot stoletje in to nam daje dobre podatke za proučevanje,« je dejal Roger Bilham. Znanstvenika sta odkrila pet obdobij, ko se je število rušilnih potresov bistveno povečalo. V teh obdobjih je bilo od 25 do 30 večjih potresov, medtem ko je bilo v »običajnem« obdobju okoli 15 večjih potresov letno.

Znanstvenika sta ugotovila povezave med obdobji intenzivne seizmične aktivnosti in ugotovila, da je do takšnih dogodkov prihajalo zmeraj potem, ko se je najprej – sicer komaj opazno  - upočasnila rotacija Zemlje. »Vrtenje zemlje se nekoliko spreminja – včasih samo za milisekundo na dan – toda to je danes mogoče zelo natančno izmeriti s pomočjo 'atomskih ur'«, opozarja Bilham. 

Še bolj nenavadno je, da nam Zemlja s tem daje pravzaprav opozorilo o potresih, ki bodo sledili – že pet let, preden se dejansko zgodijo. Znanstvenika sta namreč ugotovila, da se je v preteklosti večkrat zgodilo, da je Zemlja upočasnjevala svoje vrtenje približno pet let zaporedoma. In takoj za temi obdobji  so sledila obdobja, ko se je števil intenzivnih potresov povečalo. »Vse to je zelo preprosto. Zemlja nam opozorilo o prihodnjih potresih pošilja pet let, predno se le-ti pričnejo dogajati,« je prepričan Bilham. 

V našem primeru je njihovo odkritje še posebej pomembno zato, ker je Zemlja vstopila v obdobje upočasnjevanja svojega vrtenja pred več kot štirimi leti. »Povezava je jasna. Naslednje leto bi morali videti bistveno povečanje števila hudih potresov. Letos smo imeli še srečo. Do sedaj smo imeli komaj šest hudih potresov. Od leta 2018 naprej pa bi jih zlahka lahko doživeli več kot 20,« opozarja Bilham. Zakaj natančno naj bi bilo počasnejše vrtenje Zemlje povezano s potresi pa v tem trenutku še ni povsem jasno, toda znanstveniki domnevajo, da je to povezano z maso in vztrajnostjo zemeljskega središča ter njegovim pritiskom na druge plasti zemeljskega ovoja, ki nastaja zaradi različne hitrosti Zemlje kot celote. 

Na vrtenje Zemlje vplivajo tudi potresi

Da so vrtenje Zemlje in potresi povezani, pa se kaže tudi v »obratni« smeri. Zaradi silovitega rušilnega potresa na japonskem leta 2011 so znanstveniki na primer ugotovili, da je ta potres je skrajšal dan in premaknil Zemljino os. Zaradi silovitega potresa na Japonskem se je pospešilo vrtenje Zemlje, tako da je bil dan krajši za 1,6 mikrosekunde. Potres je japonski otok Honšu premaknil kar za 2,4 metra proti vzhodu, italijanski inštitut za geofiziko in vulkanologijo pa je izračunal, da se je os Zemlje zaradi potresa z magnitudo 8,9 stopnje po Richterju premaknila za deset centimetrov. Na podoben način je potres na Sumatri leta 2004 dan skrajšal za 6,9 mikrosekunde.

Obenem je prav tako skoraj nemogoče napovedati, kje natančno se bodo potresi zgodili. Vendar naj bi podatki kazali, da se večina potresov, ki nastajajo zaradi upočasnjevanja Zemlje, dogaja blizu ekvatorja. V tem tropskem področju pa živi okoli milijarda ljudi.

Pri tem pa prav tako ne bi smeli pozabiti, da je bil tudi v Ljubljani leta 1895 ljubljanski in zelo rušilen potres, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo, 14. aprila. Večina prebivalcev je v času prvega potresnega sunka še spala. Zaradi bobnenja in tresenja tal je Ljubljančane zajel strah in začeli so zapuščati domove. Potresni sunki so se vrstili vso noč, polni pa so bili vsi ljubljanski parki in trgi. V Ljubljani in okolici je tedaj umrlo sedem oseb, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Škoda po potresu je bila zelo velika. Najbolj so bile poškodovane hiše v Špitalski, današnji Stritarjevi ulici, kjer so podrli vse hiše razen ene, enako je bilo tudi na Čopovi, Židovski, Trubarjevi in na Levstikovem trgu. Tudi zato bi bilo razumno, če bi naslednje leto dobro nekoliko več časa posvetili tudi protipotresni varnosti in pripravam na izredne razmere.