Leto 2018: več potresov, obtožba Trumpa, rast BDP-ja, sprta EU in »srdita vrnitev geopolitike«

Novo leto, ki je pred nami, zagotovo ne bo dolgočasno. V Sloveniji nas čez pol leta čakajo predvsem parlamentarne volitve, na mednarodnem področju pa bo usodnih dogodkov še več. Predvidevanja mednarodnih inštitutov in poznavalcev razmer se tu in tam razlikujejo, v grobem pa nam lahko dajo vsaj približno sliko dogajanja. Poglejmo si nekatere napovedi.

Eno od najpomembnejših svetovnih vprašanj se seveda dotika usode ameriškega predsednika. Bo leta 2018 ameriški predsednik Donald Trump še »voditelj svobodnega sveta«? Večina analitikov meni, da bo, vendar mnogi ocenjujejo, da se nezadržno bliža čas, ko se bo predsednik ZDA zaradi številnih obtožb znašel v središču ustavne obtožbe oziroma »impeachmenta.«

Trump bo še predsednik, vendar bi lahko postal tarča »impeachmenta«

Ta možnost je nekoliko bolj verjetna od »zgolj« obtožbe zaradi neupravičenega preprečevanja preiskav in pritiska na pravosodne in preiskovalne organi ali pa celo o obtožbe o spolnih prekrških – ki prav tako še obremenjujeta Trumpov predsedniški mandat. Profesor Allan Lichtman, ki je leta 2016 pred vsemi pravilno napovedal zmago Donalda Trumpa je prepričan, da bo glede Trumpa kmalu zbranega dovolj materiala za obtožbo, ali zato, ker je »škodoval nacionalni varnosti«, ali pa zaradi »nečesa, kar je pomagalo njegovim financam«.

Do obtožbe bi po njegovem mnenju lahko prišlo v nekaj mesecih. »Verjetnost, za obtožbo Trumpa ali odstop v stilu Nixona so precej velike. Odvisne bodo od informacij, ki bodo zbrane v Muellerjevi preiskavi. Najverjetneje bo do tega prišlo spomladi leta 2018 ali kadarkoli potem, ko bodo republikanci ugotovili, da Trump onemogoča njihov ponovno izvolitev leta 2018,« ocenjuje Allan Lichtman.

Nadaljevanje kaosa na Bližnjem vzhodu

Uredniki Financial Timesa ocenjujejo, da nas naslednje leto čaka - to seveda ni posebno presenečenje – »kaos na Bližnjem vzhodu.« V tem pogledu bo najpomembnejša bitka za moč in vpliv med Iranom in Savdsko Arabijo, zaradi ameriške odločitve, da priznajo Jeruzalem kot izključno izraelsko glavno mesto pa bi se lahko obnovil tudi širši arabsko-izraelski konflikt, ki je »dremal« nekaj zadnjih let. Napovedi, da naj bi Mohammed bin Salman že kmalu (celo že pred nekaj tedni, kot je to poročal eden od večjih slovenskih portalov) postal kralj Savdske Arabije se sicer niso uresničile, zelo verjetno pa je, da bo kralj postal enkrat v letu 2018.

Mohammed bin Salman pa želi po eni strani radikalno spremeniti od nafte odvisno savdsko gospodarstvo, se spopasti z verskimi »vahabisti«, ki predstavljajo versko oblast v državi, hkrati pa ima zelo nevarne ekspanzionistične regionalne cilje, ki državo vodijo v konflikt z Iranom, pa tudi Irakom in Libanonom.

Neenotna Evropa in spori med Brusljem ter članicami EU

Raziskovalci Geopolitičnih prihodnosti (Geopolitical Futures) so prepričani, da nas leta 2018 čaka leto »napete stabilnosti«, kjer bo veliko »prikritih konfliktov in kriz.« V Evropi naj bi se po njihovi oceni nadaljevala »fragmentacija«, saj je že kriza iz leta 2008 razkrila strukturne razlike med članicami, ko »bogate« niso želele rešiti »revnejših« članic pred ekonomsko krizo. Zato se je ta kriza spremenila v politično krizo. Povečala se je delitev med bruseljsko »elito« in nacionalnimi vladami, ki si želijo več svobode pri izvajanju svojih politik, ti spori pa se bodo nadaljevali tudi v letu 2018.

K temu bo prispeval tudi odhod Velike Britanije iz EU in vzpon evroskeptičnih strank v Evropi. Istočasno je EU izgubila kredibilnost tudi med nečlanicami EU v osrednji in vzhodni Evropi, ki poskušajo doseči prednosti tudi na podlagi dejstva da niso v EU in da lahko svojo konkurenčnost izboljšujejo z določanjem tečajev lastnih valut in ukrepi, s katerimi vzpodbujajo konkurenčnost. Tudi zato EU še danes »ne more delovati tako, kot pred krizo.« EU bo tako še naprej ostala »nesposobna, da ključne odločitve sprejema skupaj«. Njena glavna značilnost bodo tako ostale »regionalne in socialne napetosti, ki jih povzročajo ekonomska vprašanja in različne kulturne vrednosti.«

Avtoritarna stabilnost v Kitajski in povečan vpliv Irana

Na Kitajskem je vlada ujeta med različne ekonomske in politične cilje. Rast na podlagi proizvodov ki vsebujejo malo plačanega dela je vse težje dosegljiva, hkrati pa Kitajska nima dovolj srednjega razreda, ki bi lahko povečal domačo potrošnjo. Ekonomske reforme bi zato lahko bile zelo boleče, kar bi privedlo do izgube delovnih mest in ogrozilo politično stabilnost Komunistične stranke Kitajske. Rešitev so za sedaj našli v vzpodbujanju gospodarstva s krediti in izvajanjem omejenih reform. Vendar se v državi razvijajo »dolžniški baloni«.

Vendar je vodstvo leta 2017 trdno prevzel v svoje roke predsednik Xi Jinping, »ki je večino leta 2017 porabil za izvajanje čistk proti svojim rivalom.« Postal je mora najmočnejši kitajski voditelj po Mao Ce Tungu. Tp lahko državo stabilizira, hkrati pa so »slabosti Xijevega avtoritarizma neizogibne«, znaki odpora pa se bodo »pričeli pojavljati v letu 2018.« Reforme, ki bodo zmanjšale kapacitete industrije in »ohladile« nepremičninski trg bodo tudi upočasnile gospodarsko rast Kitajske. Del gospodarske elite bi se zato lahko poskusil upreti, vendar je Xi »premočan, da bi bil lahko odstranjen z oblasti v bližnji prihodnosti.«

Z uničenjem večjega dela »Islamske države« se je v Iraku, Siriji in Libanonu odprl prazen prostor, ki ga je v največji meri zapolnil Iran s svojim vplivom. Temu se bo leta 2018 zoperstavila Savdska Arabija, tradicionalni rival Teherana, ki pa še vedno ni dovolj močna, da bi zaustavila Iran. To pa bo vzpodbudilo Izrael in Turčijo, da odigrata večjo vlogo na Bližnjem vzhodu.

Leto 2018: »Srdita vrnitev geopolitike«

Leto predvidevanje geopolitičnega Stratforja za leto 2018 ocenjuje, da bo ZDA »nezadovoljne sprejele politiko obkoljevanja Severne Koreje, ko bo najverjetneje leta 2018 Pjongjang dosegel prepričljivo stopnjo jedrskega zastraševanja.« Koalicija med Kitajsko in Rusijo bo še naprej predstavljala izziv za ZDA, ki bodo zoper Kitajsko, pa tudi Mehiko, Južno Korejo in Japonsko uporabile »agresivno trgovsko agendo.« Na trgu z nafto bo predvsem Savdska Arabija morala ohranjati nižjo proizvodnjo nafte, pri tem pa bo, da bi lahko zadržala vse večjo proizvodnjo ameriške nafte, odvisna od pomoči Rusije. Po oceni Stratforja se bo zato leta 2018 »geopolitika srdito vrnila«.

Dobra novica je predvsem večja rast svetovnega gospodarstva, ki naj bi bila leta 2018 po oceni OECD okoli 3,5 odstotna, kar je največ v zadnjih osmih letih. Stratfor citira ameriškega svetovalca za nacionalno varnost H.R. McMasterja, ki je dejal, da »se je geopolitika srdito vrnila z dopusta iz zgodovine, kot jo poznamo iz časov po koncu hladne vojne.« Povedano drugače – obdobje, ki je trajalo od Berlinskega zidu se je dokončno poslovilo, v multipolarnem svetu pa imamo znova opravit z rivalstvom več velikih centrov moči. Kar je, kot je znano iz teorij mednarodnih odnosov, veliko bolj nevarno od napetosti v bipolarnem svetovnem sistemu.

Trump naj bi imel po eni strani zaradi zakonov republikanske večine bolj »zavezane roke« glede dviga sankcij Rusiji, pa tudi glede suspendiranja pariškega klimatskega sporazuma in celo morebitnega izstopa ZDA iz sporazuma NAFTA. Po drugi strani pa Trump deluje veliko bolj samostojno kot so drugi ameriški predsedniki, kar bi lahko še poglobilo spore med njim in vidnimi člani Republikanske stranke.

Časa za »preventivni napad« na Severno Korejo hitro zmanjkuje

Glede Severne Koreje Stratfor ocenjuje, da se »okno priložnosti« za preventivni  napad na Severno Korejo »zapira zelo hitro.« Čeprav tega napada ni mogoče izključiti Stratfor ocenjuje, da bi njegove hude posledice – umazana vojna, ki bi svet potopila v recesijo – najverjetneje prisilila ZDA v to, da se sprijaznijo z neprijetno realnostjo, da ima Severna Koreja dejansko »prepričljivo, zastraševalno jedrsko orožje.« Istočasno lahko pričakujemo še »degradacijo sporazumov o nadzoru orožja« med Rusijo in ZDA, ki so bili sklenjeni ob koncu hladne vojne, kar bo znova privedlo do napetosti med ZDA na eni in Rusijo in Kitajsko na drugi strani.

Kitajska in Rusija bosta ostali zaveznici. Obe državi imata namreč »več razlogov, da sodelujeta med seboj, kot da tekmujeta ena z drugo.« To bo vplivalo tudi na povečanje napetosti med ZDA in Kitajsko glede Tajvana.

ZDA tudi proti svojim zaveznicam

Ameriški paradoks bo v tem, ker bodo ZDA istočasno v ekonomskem pogledu imele »na merku« tudi svoje zaveznike, predvsem Južno Korejo, Japonsko, Mehiko, pa tudi EU oziroma predvsem Nemčijo, torej države, s katerimi ima jo ZDA velik trgovinski deficit. Donald Trump bi zato naslednje leto lahko poskusil izstopiti tako iz trgovinskega sporazuma z Južno Korejo, kot tudi iz sporazuma NAFTA. Povsem mogoče je, da bo republikanska večina predsedniku ZDA glede tega – omejila pooblastila.

Istočasno bodo ZDA zelo verjetno uvedle tudi omejevalne ukrepe zoper Kitajsko glede trgovanja, intelektualne lastnine in investicij, ki so izven območja, ki ga pokriva svetovna trgovinska organizacija (WTO). ZDA bodo istočasno pritiskale tudi na EU, da Kitajski ne podelijo status »tržnega gospodarstva« v okviru WTO. Kitajska trdi, da ji je bil je takšen status obljubljen e leta 2016. Status tržnega gospodarstva bi Kitajski omogočil večjo zaščito pred antidumpinškimi ukrepi. Razprava o tem bo potekala leta 2018, pravno zavezujoča pa naj bi odločitev postala leta 2019.

Rast držav z zalogami litija

Tudi ameriški Stratfor ocenjuje, da so napovedane reforme v Savdski Arabiji predvsem rezultat »razširitve trga električnih avtomobilov«. Ker so Kitajska, indija in še nekatere države sprejele načrte za hitro uvedbo nove vrste pogona, se bodo hitro povečevala tudi proizvodnja in uporaba takšnih vozil, baterij, litija in podobno. Države, ki imajo velike zaloge litija – Argentina, Čile, Bolivija, pa tudi Srbija – lahko zato pričakujejo rast in povečanje proizvodnje.

Nekaj podobnega ocenjujejo pri Quartzu kjer ob strinjanju z večino Stratforjevih predvidevanj ocenjujejo, da bo prišlo »do učinka Trumpa v Mehiki«, kjer naj bi volivci izbrali bolj levičarskega, Andrésa Manuela Lópeza Obradorja za naslednjega predsednika Mehike. To naj bi povečalo napetosti med obema sosedama, še posebej zaradi namere Donalda Trumpa, da med ZDA in Mehiko zgradi zid. Osem primerkov delčkov zidu so podjetja sicer že pokazala. V Rusiji bo po njihovih predvidevanjih Vladimir Putin dosegel še en mandat.

Ob vseh težavah naj bi Nemčija z novo vlado, ki naj bi jo podprli tudi socialni demokrati, januarja nadaljevala z hitro gospodarsko rastjo in najnižjo nezaposlenostjo. Francija na bi še povečala svoje operacije v Afriki in boj proti ekstremistom, kar naj bi omejilo tudi trgovino z ljudmi in pritisk emigrantov v smeri EU. Indijo naslednje leto čaka vrsta volitev, ki bodo priprave na splošne volitve leta 2019. Vodstvo sedanjega predsednika vlade Narendra Modija se za sedaj ne zdi vprašljivo.

Leta 2018 bo bistveno več potresov

V letu 2018 pa nas čaka, kot smo že napovedali, tudi veliko nepredvidljivega vremena in veliko – potresov.

Zaradi zaključka petletnega upočasnjevanja vrtenja Zemlje lahko v novem letu, kot napovedujejo znanstveniki, pričakujemo bistveno večje število velikih rušilnih potresov kot doslej. Kljub temu da gre za zelo male spremembe, zaradi katerih se dolžina dneva spremeni samo za okoli eno milisekundo – sproščajo velike spremembe pri vrtenju velike masa našega planeta in s tem osvobajajo energijo pod površjem Zemlje. Na povezavo med hitrostjo rotacije Zemlje in seizmične aktivnosti sta na letnem srečanju geološkega društva ZDA opozorila Roger Bilham iz Univerze Colorado in Rebecca Bendick z univerze Montana. Povezava med vrtenjem Zemlje in potresno aktivnostjo je močna in kaže, da bomo naslednje leto priča povečanemu številu potresov.

»Povezava med vrtenjem Zemlje in potresno aktivnostjo je močna in kaže, da bomo naslednje leto priča povečanemu številu potresov,« je opozoril Bilham. V svoji študiji sta Rebecca Bilham in Roger Bendick analizirala podatke vseh potresov nad 7 stopnjo po Richterjevi lestvici po letu 1900. »Veliki potresi so bili dobro beleženi več kot stoletje in to nam daje dobre podatke za proučevanje,« je dejal Roger Bilham. Znanstvenika sta odkrila pet obdobij, ko se je število rušilnih potresov bistveno povečalo. V teh obdobjih je bilo od 25 do 30 večjih potresov, medtem ko je bilo v »običajnem« obdobju okoli 15 večjih potresov letno.

V našem primeru je njihovo odkritje še posebej pomembno zato, ker je Zemlja vstopila v obdobje upočasnjevanja svojega vrtenja pred več kot štirimi leti. »Povezava je jasna. Naslednje leto bi morali videti bistveno povečanje števila hudih potresov. Letos smo imeli še srečo. Do sedaj smo imeli komaj šest hudih potresov. Od leta 2018 naprej pa bi jih zlahka lahko doživeli več kot 20,« opozarja Bilham. Zakaj natančno naj bi bilo počasnejše vrtenje Zemlje povezano s potresi pa v tem trenutku še ni povsem jasno, toda znanstveniki domnevajo, da je to povezano z maso in vztrajnostjo zemeljskega središča ter njegovim pritiskom na druge plasti zemeljskega ovoja, ki nastaja zaradi različne hitrosti Zemlje kot celote.

Nepredvidljivo vreme in teroristični napadi

Nekateri drugi »vidci« pa napovedujejo še nekaj več prelomnih dogodkov. Kot poroča Independent Craig Hamilton - Parker, mož ki je pravilno napovedal izvolitev Donalda Trumpa, politično upokojitev Hillary Clinton ter »brexit« za leto 2018 napoveduje še nekaj prelomnih dogodkov. Po njegovi oceni bo prišlo do »terorističnega napada na britanski avtocesti« , do »revolucije v Severni Koreji« in »napada z droni in kemičnim orožjem na evropsko mesto.« leto 2018 naj bi bilo leto »politične nestabilnosti in okoljske krize zaradi dramatičnega in nepričakovanega vremena,« ocenjuje napovedovalec.

»Okolje je visoko na mojem seznamu, kajti občutek imam, da bo leto 2018 priča nepredstavljivim potresom, vulkanskih erupcij in nepredvidljivega vremena,« in to ne samo zaradi globalnega segrevanja, pač pa »tudi zaradi dogajanja na soncu.« Čeprav smo videli že »hude orkane«, po njegovem mnenju »hujši šele prihajajo.«

Na številne opisane dogodke v svetu žal nimamo veliko vpliva. Vpliv pa imamo na svoje vedenje. Kar je verjetno razlog več, da res čimprej, seveda v skladu jasno gospodarsko računico, tudi v Sloveniji preklopimo na električni pogon in se pričnemo obnašati odgovorno do okolja, hkrati pa odvzamemo nekaj finančnih sredstev najbolj avtoritarnim režimom, ki jih poganja - nafta. Demokracija namreč, kot je nekdo hudomušno zapisal, res deluje »na elektriko.« Hkrati pa, ob poplavi vseh teh nič kaj prijetnih napovedi – nazdravimo in si dajmo duška. In ne pozabimo, da se živi samo enkrat. Srečno !