Kitajska s »protimanevri« zoper ameriške in južnokorejske vojaške vaje

Zaradi vojaških vaj, ki jih ameriška in južnokorejske vojska izvajata v bližini Severne Koreje se je Kitajska odločila za nekaj, česar ni storila še nikoli do sedaj – na manevre je odgovorila s »protimanevri«, da bi s tem zaščitila svojo južno sosedo in pogodbeno partnerico.

Sporočilo ZDA in Južni Koreji

Ta poteza ni brez simbolike in ne brez nevarnosti. Po eni strani gre za jasno sporočilo ZDA in Južni Koreji, da naj niti ne poskusijo napasti Severne Koreje, ker bi to v vojno avtomatsko pripeljalo tudi Kitajsko, hkrati pa je takšno dvigovanje napetosti nevarno, saj lahko manevri velikih sil, ki potekajo na majhnem prostoru, privedejo tudi do incidentov, ki bi se lahko razvili tudi v hujše sovražnosti. Pri tem ni nepomembno tudi dejstvo, da se je Kitajska – ki sicer obsoja severnokorejski jedrski program in izvaja tudi sankcije proti Severni Koreji – v petdesetih letih vendarle borila na strani sil Severne Koreje.

Po poročanju časnika South China Morning Post je istega dne, ko so ameriške in južnokorejske sile pričele s simuliranimi napadi« na Severno Korejo Kitajska v zrak poslala svoje lovce zaradi »vaj v bližini poti in področji, kjer prej nikoli niso letela.« Nad južnim in vzhodnim Rumenim morjem so se istočasno pojavila tudi kitajska izvidniška letala.

»Trenutek nega sporočila in manevrov kitajske ljudske armade je tudi opozorilo Washingtonu in Seoulu, da naj Pjongjanga raje več ne izzivajo,« je ocenil vojaški ekspert iz Pekinga Li Jie. ZDA so namreč precej dvignile napetosti z manevri, v katerih sodeluje tudi 24 »nevidnih« letal, ki so za severnokorejske radarje bolj ali manj nevidna ali vsaj slabo opazna. Vse skupaj pa v vajah ZDA in Južne Koreje sodeluje okoli 260 letal. Kitajska sicer želi zavreti severnokorejski jedrski program, se pa z ZDA ne strinja glede potrebe po »spremembi režima« v Pjongjangu. V interesu Kitajske namreč je, da ne meji na ameriškega zaveznika Južno Korejo, pač pa na »tamponsko državo«, v tem primeru na Severno Korejo. 

Trumpova »nepredvidljivost« krepi kitajsko vojsko

Da Kitajska misli zelo resno in da je pripravljena tudi na hitro pošiljanje svojih sil pa kaže tudi dejstvo, da se v  njihovih ladjedelnicah gradi pet večjih »hoovercraftov« oziroma ladij na zračnih blazinah, ki omogočajo hitre premike vojaški enot in njihovo pristajanje dobesedno na obalah. Gre za ladje iz »razreda Juji«, ki se po poročanju časnika Jane's Defence gradijo v ladjedelnici Jingnan blizu Šanghaja. Te ladje tipa 726A na zračnih blazinah naj bi bile že skoraj dokončane in bi se lahko že kmalu pridružile šestim drugim, ki so že v uporabi v kitajski vojski. Te ladje lahko transportirajo vojaška vozila, sisteme, opremo, zaloge in vojake in to zelo hitro in neposredno na obale in plaže. To  je zelo pomembno tudi v primeru potrebe po hitrih premikih vojakov na različna oporišča na umetnih otokih, ki jih Kitajska hitro gradi v Južnem kitajskem morju in glede katerih je v sporu s številnimi sosedi. 

Ob tem je v zadnjih mesecih Kitajska pričela še z izgradnjo prve povsem lastne letalonosilke, ki naj bi ji sledile še najmanj tri druge. Kitajske ladje se v spornih vodah zelo pogosto soočajo« z vietnamskimi, filipinskimi in ameriškimi in so nekoč tudi prestregle ameriško podvodno daljinsko vodeno podmornico, ki pa so ji nato vrnile ZDA. 

Razlog za vse hitrejšo izgradnjo kitajske mornarice pa je po oceni enega od azijskih diplomatov »Trumpova nepredvidljivost«, ker je Kitajsko strah, da se bo ameriški predsednik Donald Trump v nekem trenutku obrnil zoper njih.« In zato se pripravljajo. 

Kitajska v pomorski moči še zmeraj zaostaja za ZDA, ki imajo na primer 10 letalonosilk, Kitajska pa samo eno. Vendar ima Kitajska tudi zelo veliko protiladijskih raket, »ubijalcev letalonosilk«, ki bi lahko to premoč ZDA zlahka izničile. Kitajski vojaški poračun je bil sicer v zadnjem času povečan na 7 odstotkov družbenega bruto proizvoda (BDP). V zadnjih dveh desetletjih je Kitajska redno dajala za vojsko 10 odstotkov BDP-ja, le med leti 2016 in 2017 je to vsoto zmanjšala na 7 odstotkov letno.