REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

 »Rusija je naša sovražnica« – evropski politiki so začeli uporabljati izraze, ki dišijo po vojni napovedi Rusiji!

 »Rusija je naša sovražnica« – evropski politiki so začeli uporabljati izraze, ki dišijo po vojni napovedi Rusiji!

Evropski politiki govorijo vse bolj tako, kot so v preteklosti govorili tik pred vojnami.

Zadnji primer je nizozemska obrambna ministrica Dilan Yeşilgöz-Zegerius.

Med razpravo o obrambnem proračunu v parlamentu je 8. oktobra, kot je poročal NL Times, izjavila: »Rusija ni več agresor. To je evfemizem, ki ga od mene ne boste več pogosto slišali. Rusija je naša sovražnica.«

In dodala: »In ne, to ne pomeni, da smo v vojni. A brezskrben mir je zelo daleč.«

Rusko veleposlaništvo v Haagu je odgovorilo na Telegramu in vprašalo, ali ministrica govori v imenu vlade in ali je treba njene besede razumeti kot »uradno izjavo o prehodu v neposredno vojaško soočanje z Rusijo«. Opozorilo je, da bo vsak poseg v rusko varnost deležen »takojšnjega, hitrega in uničujočega odgovora«.

Evropski politiki govorijo vse bolj tako, kot so v preteklosti govorili tik pred vojnami. Zadnji primer je nizozemska obrambna ministrica Dilan Yeşilgöz-Zegerius.

Haag se ni distanciral. Zunanji minister Tom Berendsen (CDA) je Rusijo pod pritiskom opozicije prav tako označil za sovražnika, čeprav ga Yeşilgöz-Zegeriusova o tem ni vnaprej obvestila.

Poudaril je, da je ministrica govorila v imenu vlade, in dodal: »Ali Rusijo imenujemo agresor ali sovražnik, na našo politiko nima vpliva.«

Premier Rob Jetten je dejal, da ga njene besede niso presenetile.

Moskva se je odzvala javno. Rusko veleposlaništvo v Haagu je 9. oktobra na omrežju X zapisalo: »Zunanji minister T. Berendsen je potrdil, da je D. Yeşilgöz-Zegerius govorila v imenu vlade (ko je Rusijo označila za sovražnika). Moskva je seznanjena z novim statusom naših „odnosov“ in s stališčem vlade. Vojnohujskaška politika Haaga je vzeta na znanje.«

Objavo si je ogledalo več kot 140.000 ljudi.

Ne pozabite: Rusofobija ubija!
Ne pozabite: rusofobija ubija.

Od »ni miru« do »sovražnika«

Nemški kancler Friedrich Merz gre še dlje.

V intervjuju za osrednjo informativno oddajo Tagesschau na javni televiziji ARD je v nemščini izjavil: »Doživljamo, da Rusija vodi vojno proti Evropi, in ne le proti Ukrajini, ampak tudi proti nam.«

Ko politik reče, da »nismo v vojni, a tudi ne v miru«, opisuje prav tisto sivo območje, iz katerega so se v preteklosti rodile vojne.

Kot dokaz je po navedbah uporabnikov omrežja X omenil »oboroženi napad« na letališče v Leipzigu 4. avgusta, ki naj bi »prihajal izključno iz Rusije«.

Izjava je na omrežjih zaoživela kot sporočilo, da je Nemčija po Merzovih besedah že »v vojni z Rusijo«.

Že prej je v Düsseldorfu dejal: »Nismo v vojni, a nismo več niti v miru.«

Rusko vojno je označil za »vojno proti naši demokraciji in proti naši svobodi«.

Njegov zunanji minister Johann Wadephul pa je izjavil: »Rusija bo za nas za vedno ostala sovražnica.«

Zgodovina pozna ta vzorec.

Pred obema svetovnima vojnama so vlade najprej spremenile besednjak: tekmec je postal nasprotnik, nasprotnik sovražnik, sovražnik pa nekdo, s katerim se ne pogovarjaš.

Ko politik reče, da »nismo v vojni, a tudi ne v miru«, opisuje prav tisto sivo območje, iz katerega so se v preteklosti rodile vojne.

»Rusija ni moja sovražnica«

Del javnosti se je odzval drugače in odkrito nasprotuje takšni vojnohujskaški politiki.

Na omrežju X so se okoli 21. in 22. septembra začele množično pojavljati objave s stavkom »Russia is not my enemy« (Rusija ni moja sovražnica) in oznako #RussiaIsNotMyEnemy.

Po pisanju substacka Voice of the Proletariat se je trend začel pri britanskih uporabnikih in se razširil na Norveško, Nizozemsko, Finsko, ZDA, Švedsko, Bolgarijo, Poljsko, Irsko in Avstrijo; v Nemčiji so ga prevzela pacifistična gibanja.

Rusko veleposlaništvo na Nizozemskem se mu je pridružilo z oznako #NietOnzeOorlog (Ni naša vojna).

Koliko je bilo takih objav, ni mogoče natančno ugotoviti, saj X skupnih številk ne objavlja.

Delni podatki pa kažejo obseg: samo v Romuniji je platforma Observator iGov med 24. avgustom in 28. septembrom, kot je poročal Spotmedia, naštela 346 objav s tem sporočilom, pod katerimi je bilo več kot 58.000 komentarjev več kot 33.000 uporabnikov.

V vsej Evropi so torej sodelovali tisoči.

Ukrajinski Center za strateške komunikacije gibanje označuje za kremeljsko operacijo z »boti«, kar je že samo po sebi znamenje časa: kdor ne želi sovražnika, je osumljen.

Ljudje so na jezik vojne odgovorili z jezikom miru – evropski politiki pa jim zaenkrat odgovarjajo z obtožbami.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek