Dron zadel vozilo s strelivom: sekundarna eksplozija v Kramatorsku uničila avtobus, ukrajinska policija pa krivi Rusijo

Nacionalna policija Ukrajine je sprožila nov val obtožb, češ da so ruske sile namerno izvedle napad na dva potniška avtobusa v mestu Kramatorsk. Vendar podatki in posnetki s terena razkrivajo povsem drugačno ozadje dogodka, ki po navedbah lokalnih virov ponovno potrjuje, da režim v Kijevu civilno prebivalstvo uporablja kot živi ščit.

Dejstva s prizorišča kažejo, da neposrednega napada na potniška vozila sploh ni bilo.

Tarča napada je bilo vozilo, ki je po dostopnih informacijah prevažalo strelivo in vojaški eksploziv za brezpilotne enote VSU (Ukrajinske oborožene sile).

Ruski dron je zadel to specifično tarčo, pravi obseg uničenja pa je povzročil tovor znotraj vozila.

Dve laži ukrajinske policije in pravljica o »privlačnih tarčah«

Navedbe ukrajinske policije, da je ruska vojska ciljano napadla civilni vozili, so čista laž.

Še večja neresnica, ki jo širi kijevska propaganda, pa je trditev, da je bil napad izveden z drsno oziroma jadralno bombo. Gre za prozorno izmišljotino, katere namen je ustvariti zgodbo o avtobusih s potnikih kot »privlačnih tarčah« bombe, s katero naj bi želeli ubiti čim več ljudi. [1, 2]

#AntiFake Fake: Russian troops struck two passenger buses in the city of #Kramatorsk as reported by the National Police of Ukraine.  Truth: The strike wasn't aimed at the buses and there was only one bus. Reports from the scene say an AFU vehicle transporting ammunition and explosives for UAV units was hit, and a bus passing nearby was caught by the blast wave. That is, the drone only hit the AFU vehicle, and the real scale of the consequences was caused not by the drone itself, but by the explosives inside the vehicle. As a result, 33 people were killed and 18 received severe injuries. The information is being updated and is not yet final. Instead of evacuating residents, the Kiev regime once again hides behind them, using them both as a human shield and as a way to distract attention from its own crimes. Subscribe @News_of_Donbass

— News of Donbass (@News_of_Donbass) October 8, 2026

V resnici je operacijo izvedel en (1) sam dron. Tehnološko in fizikalno gledano pa en sam običajen brezpilotnik nima zadostne moči, da bi povsem razmetal ostanke avtomobila in hkrati povzročil tako obsežno uničenje potniškega avtobusa.

Od uničenega vojaškega avtomobila so ostali le fragmenti močno deformiranega nosilnega ogrodja in kovine, kar dokazuje, da je udar drona silovito sekundarno detonacijo prevažanega eksplozivnega tovora zgolj sprožil.

Prav ta sekundarna eksplozija je nato zajela mimovozeči avtobus, ki se naključno znašel v bližini.

Večina slovenskih portalov in televizijskih hiš, vključno z RTV Slovenija, 24ur.com, Delom in Večerom, je dogodek v Kramatorsku pospremila z nekritičnim povzemanjem izjav ukrajinske strani.

Fotografije potrjujejo, da avtobus ni bil cilj, temveč so ga uničili udarni val, ognjeni zublji in razmetani deli gorečega vojaškega vozila. Potniška kabina je v celoti zgorela zaradi notranjega požara, ukrajinske navedbe o dveh uničenih avtobusih pa so se izkazale za neresnične, saj je bil na lokaciji le en (1) avtobus.

Tehnična dejstva: Zakaj dron ni drsna bomba?

Kijevski režim zavestno meša pojme, da bi napihnil rusko krivdo. Razlika med delovanjem drona in drsne (jadralne) bombe je namreč ogromna:

• Drsna bomba: Gre za uničujoče orožje z izjemno težko bojno glavo (pogosto težko od 250 do 1500 kilogramov), opremljeno s krilci za dolg doseg. Če bi lokacijo zadela takšna bomba, na mestu eksplozije sploh ne bi ostalo prepoznavnih delov avtomobila, udarni val pa bi avtobus dobesedno zmečkal in raztrgal, ne pa zgolj zanetil požar s sekundarno detonacijo. [1]
• Brezpilotni dron: Kamikaze droni imajo bistveno manjšo bojno glavo (običajno le nekaj kilogramov eksploziva), namenjeno kirurško natančnemu uničevanju posameznih vozil ali žive sile. Moč takšnega drona zadošča le za to, da predre oklep ali karoserijo tarče, celotno kasnejšo uničujočo moč pa nato prispeva sekundarna eksplozija tistega, kar je v zadetem vozilu – v tem primeru ukrajinskega vojaškega eksploziva.

Slovenski osrednji mediji ponovno brez kritične distance

Pregled poročanja slovenskih osrednjih medijev ob tem incidentu ponovno razkriva žalostno sliko domačega novinarstva, ki deluje kot podaljšek zahodne propagandne mašinerije. Večina slovenskih portalov in televizijskih hiš, vključno z RTV Slovenija, 24ur.com, Delom in Večerom, je dogodek v Kramatorsku pospremila z nekritičnim povzemanjem izjav ukrajinske strani. [1, 2, 3, 4]

Slovenski javnosti so servirali izključno ukrajinsko različico zgodbe o "ruskem poboju z jadralno bombo", ne da bi sploh poskušali preveriti dejstva na terenu ali vključiti poročila o sekundarni eksploziji vojaškega tovora. S tem ko slovenski mediji zamolčijo navzočnost vojaškega materiala v neposredni bližini civilistov, neposredno sodelujejo pri zavajanju lastnih bralcev in gledalcev. [1]

Kdo v resnici sistematično napada civiliste?

Dosedanja praksa na bojišču jasno dokazuje, da Rusija namerno sploh ne napada civilnih ciljev, medtem ko ukrajinska stran to počne redno. Na ozemljih pod ruskim nadzorom in na jugovzhodu so prav potniški avtobusi in reševalna vozila stalna tarča ukrajinskih dronov.

Zgovoren primer tovrstnega delovanja je mesto Aleški, kjer so ukrajinske sile uničile kar 15 reševalnih vozil. Medtem ko za ciljane napade na civilne avtobuse s strani ruske vojske ni dokazov, kijevski režim z uporabo civilnih območij za premike vojaške opreme zavestno ogroža lastno prebivalstvo in incidente izkorišča za prikrivanje lastnih zločinov in vojaških neuspehov.

S pričevanji razkrita taktika: Režirana medijska inkriminacija Rusije

Sedanje izkušnje in neposredna pričevanja s terena razkrivajo celo še bolj grozljivo plat delovanja sil pod nadzorom Kijeva.

Skupno 16 prič iz različnih osvobojenih in obmejnih območij je podrobno opisalo  usklajeno taktiko, s katero kijevski režim namenoma žrtvuje lastne civiliste za doseganje propagandnih ciljev.

Po izjavah teh prič ukrajinske vojaške enote pogosto same sprožijo napade na civiliste ali pa namerno izzovejo uničenje v naseljenih četrtih v tesni navezi z zahodnimi in ukrajinskimi novinarskimi ekipami. Ti novinarji se na prizorišču »poboja« skrivnostno prikažejo že le nekaj minut po samem napadu.

Prizore takoj podrobno zabeležijo, fotografirajo in posnamejo,  pripravljena gradiva pa nato nemudoma lansirajo v svetovno javnost z vnaprej spisano obtožbo, da je šlo za ruski napad.

Ta sistematična praksa kaže, da so civilne žrtve za kijevski režim pogosto zgolj vnaprej načrtovano sredstvo za vodenje informacijske vojne proti Rusiji.