nedelja, 11. oktober 2026 leto 31 / št. 284
Metro v mračnem Kijevu obstal, nato naj bi se Rusija in Ukrajina dogovorili o energetskem premirju zaradi volitev
Kijev ponoči Vir: X
Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski je zahteval 60-dnevno premirje, da bi se lahko izvedle predsedniške volitve.
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o takojšnjem energetskem premirju.
'Zelensky has GONE TOO FAR' — Elon Musk replies to Trump TRASHING Zelensky https://t.co/fhTnqLeYYg
— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) October 10, 2026
Ta napoved prihaja le nekaj dni po Trumpovem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, med katerim sta se voditelja dogovorila o sporazumu, katerega cilj je ublažiti svetovno krizo z gorivom prek izvoza ruskega dizelskega goriva.
»Z veljavnostjo takoj je v vojni med Rusijo in Ukrajino razglašeno ENERGETSKO PREMIRJE,« je Trump v nedeljo zapisal na Truth Socialu, pri čemer je dodal, da »sta se obe strani dogovorili«, ter pozval Moskvo in Kijev, naj ga ne »kršita«.
Pred tem je Trump dejal, da je Zelenski ciljal prav cilje povezane z dizlom, kar naj bi v ZDA zahtevali, da naj več ne počne.
In da je čas, da Ukrajina dobi novega predsednika.
This is how it ends. https://t.co/xksFcIVFmX
— Chay Bowes (@BowesChay) October 10, 2026
V petek sta se Trump in Putin pogovarjala po telefonu, kmalu zatem pa je ameriško finančno ministrstvo napovedalo začasno opustitev sankcij proti ruskemu dizelskemu gorivu, s čimer je omogočilo prodajo, dobavo in uvoz tega goriva v ZDA do 7. aprila 2027.
Po besedah Trumpa se je Moskva strinjala, da bo nemudoma dobavila več kot 300.000 ton dizelskega goriva, novembra pa še dodatnih 500.000 ton, kmalu zatem pa še en milijon ton. Ruski podpredsednik vlade Aleksandr Novak je te številke prav tako potrdil in dejal, da bo Moskva »nemudoma« začela odpravljati omejitve izvoza dizelskega goriva pred predvidenim rokom.
Ameriški predsednik naj bi sklenil dogovor z Moskvo, potem ko je Zelenski prezrl zahteve Washingtona, naj preneha z napadi na ruske rafinerije, je v soboto poročal Axios.
Trump je za zaostrovanje svetovne krize z gorivom okrivil Ukrajino in osebno Zelenskega, rekoč, da so ukrajinski napadi na ruske rafinerije povzročili dvig cen goriva, tudi za ameriške potrošnike.
Da ima pav in da je šel Zelenski predaleč je potrdil tudi Elon Musk.
Do sporazuma prihaja po enem od večjih napadov Ruije na Ukrajino.
V četrtek, 8. oktobra, je Kijev obstal.
Vse tri proge kijevskega metroja so ustavile promet, ker je padla napetost iz zunanjih virov napajanja, je sporočila tiskovna služba metroja.
Ustavili so se vlaki in tekoče stopnice, ukrajinski mediji pa so poročali, da so obstali tudi tramvaji in trolejbusi – večji del javnega prevoza v prestolnici.
Po poročanju Interfaxa-Ukrajina sta modra in zelena proga nekaj po 19. uri spet stekli, rdeča pozneje, vse z daljšimi intervali.
Zastoj ni bil naključen. Operater omrežja Ukrenergo je za Kijev in Kijevsko oblast odredil izredne izklope, ker so jutranji napadi poškodovali opremo in povzročili padce napetosti v visokonapetostnem omrežju. V Doneški, Zaporiški, Sumski in Harkovski oblasti so nekateri odjemalci brez elektrike, drugod veljajo urni razporedi izklopov v do treh ciklih na dan.
Eden največjih napadov v vojni
Noč na 7. oktober je prinesla enega največjih ruskih napadov od leta 2022. Po podatkih ukrajinskih letalskih sil je Rusija izstrelila okoli 70 raket in 130 dronov z ruskega ozemlja, iz letal in iz Kaspijskega morja.
Ukrajinska stran trdi, da je sestrelila ali elektronsko onesposobila 161 ciljev. Zadetki so bili zabeleženi na 18 lokacijah v najmanj ducatu oblasti – od Kijeva in Harkova do Poltave, Dnipropetrovska, Kirovograda in Odese.
Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju Izvestij sporočilo, da je izvedlo »množičen udar z visoko natančnim orožjem kopenske, pomorske in zračne baze« na vojaško-industrijske objekte. Med cilji navaja podjetja, povezana z družbo Fire Point, ki izdeluje manevrirne rakete Flamingo ter drone srednjega in dolgega dosega, pa tudi pristaniško in ladjedelniško infrastrukturo v Odeški oblasti ter plovila, ki naj bi služila ukrajinski vojski.
Namen je po navedbah Moskve zmanjšati ukrajinsko zmogljivost za proizvodnjo orožja dolgega dosega in prekiniti logistiko.
Ukrajinska stran poudarja, da je bila glavni cilj energetika. Napadi so terjali tudi civilne žrtve: v Prilukah v Černigovski oblasti je raketa zadela petnadstropni stanovanjski blok, po ukrajinskih podatkih je umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi štirje otroci. Skupno število žrtev je po zadnjih ukrajinskih navedbah, ki jih povzema Al Jazeera, najmanj 20.
Medtem je Ukrajina ponovno napadla podatkovni center v lasti ruskega tehnološkega velikana Jandeks.
Zaradi napada z brezpilotnim letalnikom je bila poškodovana infrastruktura podatkovnega centra Jandeks v Vladimirski oblasti, je na platformi Telegram sporočilo podjetje in dodalo, da je bilo delovanje centra popolnoma ustavljeno.
Vladimirska oblast leži več kot 170 kilometrov vzhodno od Moskve. V napadu po podatkih podjetja nihče ni bil poškodovan.
Seznam zadetih ciljev
Iz ruskih, ukrajinskih in neodvisnih virov je mogoče sestaviti sliko sistematične kampanje proti zaledju:
- Energetika: oprema v visokonapetostnem omrežju okoli Kijeva, daljnovodi v Odeški oblasti (10-kV vod Dofinivska), toplovod ob Severnem mostu v Kijevu.
- Mostovi čez Dneper v Kijevu: po poročanju Meduze so ruski droni 1. in 2. oktobra prvič v vojni napadli Južni most (zaprt za avtomobile in metro), 3. oktobra pa Severni most (delno zaprt). Kijev ima devet mostov čez Dneper.
- Pristanišča in ladje: najmanj štiri tovorne ladje v Odesi in na morju, tanker z gorivom v pristanišču Južni.
- Logistika in industrija: tovarna olja Kernel v Černomorsku, logistični center Nova Pošta, ranžirna postaja Odesa-Sortuvalna, podatkovni center v Odesi, pisarne Ukrtelecoma v Dnipru.
- Vojaški cilji: proizvodnja in skladišča raket in dronov, tovornjaki z vojaško opremo pri vasi Majaki, zbirna točka centra za novačenje v Sumah.
Odgovor na napade na rusko energetiko
Rusko obrambno ministrstvo je že konec avgusta, kot je poročal TASS, napovedalo pripravo »množičnih udarov na energetske objekte Ukrajine« – kot odgovor na ukrajinske napade na rusko civilno infrastrukturo in energetski kompleks.
Po navedbah SouthFronta je Moskva napad stopnjevala po napovedi Zelenskega, da bo Ukrajina okrepila udare na ruske rafinerije, in po napadu z več kot 1600 droni na Moskvo 19. in 20. septembra.
Ukrajina je 7. oktobra res napadla štiri cilje v Rusiji, med njimi dva naftna objekta v Permski, Samarski in Astrahanski oblasti.
SouthFront ocenjuje, da ponavljajoči se udari na iste cilje kažejo na strategijo postopnega izčrpavanja, ne enkratnega odločilnega udarca. Pričakovati je mogoče nove napade na prehode čez Dneper, pristanišča in železniška vozlišča. Kijevske oblasti že načrtujejo pontonske prehode in nasipe.
Pred Ukrajino je zima, ko bo vsak izpad elektrike, ogrevanja in prevoza bolj boleč – ustavljeni metro 8. oktobra je bil le uvod v to, kar Ukrajino šele čaka....
BREAKING: Zelensky Criticizes President Trump for Blaming him for the Rise in Diesel Prices "They're increasing because of the war in the Middle East, the blocking of the Strait of Hormuz. People have to hear reality. Don't play games with people" https://t.co/MBc8WHoiPf
— Iran Observer (@IranObserver0) October 11, 2026
Zelenski a medtem že javno napada Trumpa, češ da so za visoke cene nafte krivi njegovi napadi na Iran, ne pa Ukrajina...
