REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

»Zanikanje genocida« razklalo črnogorsko vlado in parlament, srbski politiki obsojajo »sovražno dejanje«

»Zanikanje genocida« razklalo črnogorsko vlado in parlament, srbski politiki obsojajo »sovražno dejanje«Vprašanje genocida v Srebrenici je razklalo vlado Črne gore tudi zaradi neenake obravnave bošnjaških zločincev. Vir: Twitter

Samo devet mesecev je trajala skupna vladavina liberalnih in srbskih strank v Črni gori, ki so po dolgih treh desetletjih uspele zrušiti avtokratsko oblast Mila Đukanovića.

Parlament v Črni gori je namreč odstavil pravosodnega ministra Vladimirja Leposavića, ker je zanikal genocid v Srebrenici.

Poslanci so istočasno sprejeli tudi resolucijo o prepovedi zanikanja tega genocida, v katerem naj bi sile bosanskih Srbov leta 1995 ubile okoli 8000 Bošnjakov, večinoma moških in mladeničev.

Srebrenica, žalovanje matere
Srebrenica, žalovanje matere. Vir: Twitter

V Srbiji ne zanikajo, da je do poboja prišlo, ne strinjajo pa se s številom žrtev, (ker so bili prišteti tudi mrtvi v bojih, ki so potekali ob poskusu prebojev obkolitve Srebrenice) in trdijo, da je šlo za povračilni poboj, ki je bil rezultat prejšnjih pobojev civilnega prebivalstva, tudi starcev, žensk in otrok v okolici Srebrenice s strani muslimanskih enot v obdobju pred padcem Srebrenice.

Samo v prvem letu vojne naj bi muslimanske enote ubile okoli tisoč srbskih civilistov, dokumente o tem pa je prikrivala tudi ameriška CIA.

Po srbskih virih naj bi v tem času muslimanski vojaki do konca leta 1995 ubili več tisoč Srbov in uničili na desetine srbskih vasi.

Najbolj znan je bil masaker v Kravicah.

Vodilni bošnjaški poveljniki zaradi tega nikoli niso bili obsojeni.

Samo v prvem letu vojne naj bi muslimanske enote ubile okoli tisoč srbskih civilistov, dokumente o tem pa je prikrivala tudi ameriška CIA.

Naser Orić in njegovi zločinci v Kravicah
Poveljnik muslimanskih enot v Srebrenici Naser Orić in njegovi zločinci v Kravicah. Naser Orić je kljub grozodejstvom, ki jih je storil v očeh mednarodnih sodnikov obveljal za - nedolžnega. Vir: Twitter

Parlament je sicer o odstaviti Leposavića, ministra za pravosodje, človekove pravice in pravice manjšin, glasoval na predlog premierja Zdravka Krivokapića, ki je 5. aprila predlagal njegovo odstavitev zaradi izjave, da bo genocid v Srebrenici priznal, »ko bo nedvoumno dokazan.«

Najnovejša kriza v Črni gori bo zagotovo odnesla predsednika črnogorske vlade, ki je zamenjavo ministra predlagal, po razkolu pa dejal, da je bila resolucija o genocidu 'nepotrebna.'

Za Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je zaradi genocida v Srebrenici izreklo več sodb, pa je dejal, da je izgubilo legitimnost.

Pri tem sta skupaj glasovali opozicijske stranke (zlasti DPS) in del vladnih strank. Znova je bila vidna tudi nacionalna delitev: srbske stranke so bile ostro proti, albanski in bošnjaški poslanci in politiki v Črni gori in regiji pa so bili za sprejem resolucije.

Odstavitev ministra so podprli s tesno večino 43 od 81 poslancev.

Proti jih je bilo 27, vzdržanih pa deset.

Resolucijo pa so sprejeli s podporo 55 poslancev, tudi dveh koalicijskih blokov, liste Mir je naša nacija in Črno na belem.

Devetnajst jih je bil proti, sedem pa vzdržanih.

V resoluciji se poziva na procesuiranje krivcev za genocid, uvaja 11. julij kot dan spomina na žrtve genocida in poziva organe na uporabo pozitivnih predpisov, ko gre za dejanja ali dejavnosti javnega negiranja obstoja ali zmanjšanja genocida v Srebrenici.

Vodilni v srbskih strankah to vidijo kot uvajanje verbalnega delikta.

Proti so glasovali poslanci največjega bloka v vladni koaliciji, prosrbske liste Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta.

Najnovejša politična kriza v Črni gori bo zagotovo odnesla predsednika črnogorske vlade Krivokapića, ki je zamenjavo ministra predlagal, po razkolu pa dejal, da je bila resolucija o genocidu »nepotrebna.«

Poklon žrtvam genocida v Srebrenici. Foto: STA
Poklon žrtvam genocida v Srebrenici. Foto: Twitter

Kriza bo zelo verjetno prinesla tudi predčasne volitve ter nestabilnost v državo, ki jo je kot problematično opisoval že nekdanji ameriški predsednik Donald Trump.

Vse skupaj pa je v že tako slabe odnose Srbov in Črnogorcev vneslo še nov razdor, katerega posledice ne napovedujejo nič dobrega – ne samo za Črno goro, pač pa tudi za regionalno stabilnost.

Težava te »rešitve« s sprejemom resolucije je, da se z besedo »genocid«, kot to vidijo v Srbiji, pogosto manipulira.

V Srbiji ne sprejemajo niti sodb nekdanjega sodišča ICTY o tem, da se je v Srebrenici zgodil genocid, pač pa vztrajajo, da je to bil poboj.

V Srbiji ne sprejemajo niti sodb nekdanjega sodišča ICTY o tem, da se je v Srebrenici zgodil genocid, pač pa vztrajajo, da je to bil poboj.

Obenem takšne resolucije, zelo podobne resoluciji Velike Britanije, ki zaradi ruskega veta nikoli ni bila sprejeta v VS OZN nikoli niso sprejeli niti v na dva dela razdeljeni BiH.

V Bosni so bili Bošnjaki seveda navdušeni nad sprejemom resolucije v črnogorskem parlamentu, toda Milorad Dodik, vodja Republike Srbske, ki obsega 49 odstotkov BiH, je takoj dejal, da je sprejem te resolucije »sovražno dejanje« do Srbije.

Slišalo se je, kakor da bi jo Srbi, vsaj v BiH, razumeli kot vojno napoved.

Resolucijo je obsodil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, češ da je prišla s strani tistih »od katerih tega niso pričakovali.«

Dejansko so resolucijo, ob opozicijski DPS Mila Đukanovića podprle manjše stranke sedanje koalicije, ne pa na primer Demokratska fronta, največja srbska stranka v Črni gori.

Milo Đukanović
Če se bo Milo Đukanović vrnil tudi za vladno krmilo v Črni gori lahko računa tudi na podporo zveze NATO, toda to ne bo umirilo vse globjih nasprotij v državi. Vir: Twitter

Kmalu se je oglasil tudi Aleksandar Vulin, notranji minister Srbije in napovedal, da bo zahteval prepoved vstopa v Srbijo vseh tistih, ki so glasovali za to resolucijo.

In da naj se nato z »lepo razporejenimi člani družine v Beogradu« odslej srečujejo – v Črni gori.

K vsemu temu je potrebno dodati še dva elementa – da je v sosednji BiH ob nasprotovanju Republike Srbske in tudi Rusije ter Srbije bil imenovan novi »visoki predstavnik« mednarodne skupnosti, ter da je ameriški predsednik Joe Biden pred nekaj dnevi podpisal ukaz o uvajanju sankcij zoper tiste, ki bi lahko škodovali regionalni stabilnosti na Balkanu.

Po takšni eskalaciji krize v Črni gori je seveda težko verjeti, da bodo ZDA ostale križem rok.

Predsednica pritožbenega sodišča ICTY oziroma mednarodnega mehanizma je v ločenem mnenju zatrdila, da po njeni oceni genocida v Srebrenici ni bilo, general Ratko Mladić pa da za poboj sploh ni kriv in bi mu bilo sojenje potrebno ponoviti!

Toda ker gre za vitalne interese Srbije in Srbov v regiji tudi z druge strani tokrat ne bo veliko popuščanja.

Še posebej ne po tem, ko je predsednica pritožbenega sodišča ICTY oziroma mednarodnega mehanizma v ločenem mnenju zatrdila, da po njeni oceni genocida v Srebrenici ni bilo, general Ratko Mladić pa da za poboj sploh ni kriv in bi mu bilo sojenje potrebno ponoviti!

Da lahko sodnica mednarodnega sodišča izeče nekaj, zaradi česar bodo ministri ostajali brez položajev ali ljudje kaznovani, ker bodo menili enako, je za večino Srbov nepojmljivo.

Mnogi se sprašujejo, ali bo to dogajanje morda nova iskra v balkanskem sodu smodnika?

Vse skupaj je seveda mogoče odpraviti s preprostim, šablonskim sklepom, ki je za večino zahodnih medijev sicer običajen, da gre seveda le za posledice stare velikosrbske politike in da so za vse krivi nacionalisti v Beogradu.

Zastavi Črne gore in Srbije
Zastavi Črne gore in Srbije. Nekoč sta bili istih barv, toda ob razglasitvi neodvisnosti je Đukonovićeva vlada izbrala takšno, ki je poudarila različnost. Ta razkol postaja vse večji tudi znotraj črnogorske države, kjer so bili Srbi do nastopa sedanje vlade največja manjšina, a stalno pod pritiski večine. Vir: Twitter

Vendar so zadeve precej bolj zapletene, k njim pa je veliko prispevalo tudi nepošteno delo mednarodnega sodišča ICTY, ki zločincev, ki so nosili uniforme hrvaških, muslimanskih, albanskih ali armad članic zveze NATO nikoli ali skoraj nikoli niso obsodilo, medtem ko so bili vodilni Srbi obsojeni na preko 1000 let kazni zapora.

Milan Knežević, eden od vodij stranke Demokratična fronta je v črnogorskem parlamentu že napovedal, da »Krivokapić ne bo več premier, potem ko mu je opozicijski DPS pomagal pri odstavitvi ministra.«

Če bodo koalicijo uspeli zakrpati je tako nejasno.

Spor bi se tako lahko znova razplamtel in to celo bolj, kot si lahko v tem trenutku predstavlja marsikdo na zahodu, ki ne razume globine razhajanj med Srbi in Črnogorci.

Krivokapić pa ima na vesti še en resen problem, saj namreč ni podpisal sporazuma o odnosih s Srbsko pravoslavno cerkvijo, ki bi rešil problem lastnine SPC v Črni gori.

Đukanović je SPC namreč želel razlastiti in njeno (na ta način v resnici nacionalizirano) imovino predati novi, Črnogorski pravoslavni cerkvi, ki pa ima le peščico vernikov.

To pa je bil povod za srdite proteste, ki so naposled zrušili vlado Mila Đukanovića.

Spor bi se tako lahko znova razplamtel in to celo bolj, kot si lahko v tem trenutku predstavlja marsikdo na zahodu, ki ne razume globine razhajanj med Srbi in Črnogorci.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke