REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

BiH kot nezaželeni eksperiment: Tudi Republika Srbska ima svoj »non paper«

BiH kot nezaželeni eksperiment: Tudi Republika Srbska ima svoj »non paper«Valentin Inzko in Milorad Dodik. Vir: Twitter

Medtem ko visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko tudi pred Varnostnim svetom OZN obtožuje bosanske Srbe, da razbijajo BiH, predsednik predsedstva BiH Milorad Dodik trdi, da je država Bosna in Hercegovina samo »nezaželeni eksperiment.«

»Vse mogoče se piše, ne vem ali je to že sledenje modnim trendom, ampak evo, ne šalim se, mi smo že naredili nek svoj non paper in ga bomo nekega dne, ko se za to odločimo, prav tako poslali vsem,« je dejal član in predsedujoči predsedstva BiH novinarjem v Banja Luki, ko je komentiral dogajanja v zvezi z non paperjem, ki naj bi bil iz Slovenije poslan v Bruselj.

Dodik ob tem ocenjuje, da BiH nima nobenega kohezivnega elementa, okoli katerega bi se lahko zbrali konstitutivni narodi in ocenjuje, da bo prišel čas mirnega razhoda.

V tem smislu bodo v skupščini Republike Srbske imeli razpravo, naredili platformo za pogajanja s Federacijo BiH ter Bošnjaki in Hrvati.

O tem, kaj in kako ravnati v BiH. In to – brez sodelovanja s tujci.

Milorad Dodik  Vir: Twitter
Milorad Dodik. Vir: Twitter
Prej so nas krivili, da smo mi ti, ki nekaj motijo, danes pa to slišimo iz ust pomembnih ljudi v svetu.

Dodik je dejal, da so tujci želeli narediti državo BiH po njihovih željah, ki pa se je pokazala kot neuspeli eksperiment.

Po njegovih besedah pred desetimi leti nihče ni smel niti omeniti referenduma in govoriti o tem, da bi »BiH morala razpasti«, ker je že »tako ali tako razpadena«, medtem ko se je o tem govorilo v Republiki Srbski.

»O vsem tem se je govorilo že prej, toda šele sedaj pa nekateri to potrjujejo. Prej so nas krivili, da smo mi ti, ki nekaj motijo, danes pa to slišimo iz ust pomembnih ljudi v svetu,« je opozoril Dodik.

Po njegovem mnenju prihaja čas mirnega razhoda v BiH, kjer Srbi nimajo razlogov, da bi se vojno mobilizirali in se morajo zbrati okoli politike, ki »jim bo dala moč.«

Dejal je, da v BiH ni govora o kakšnem ustavnem patriotizmu, ki bi se lahko obdržal in širil.

»To, da v BiH Bošnjaki govorijo, da so patrioti je eno, naj si mislijo, kar si želijo, ampak za BiH je potreben nek drugačen patriotizem, ne samo bošnjaški, toda srbskega in hrvaškega, kolikor lahko vidim, tukaj ni in zato na tem ne moremo zgraditi ničesar,« je poudaril Dodik.

Njegove besede zelo spominjajo na tiste, ki so jih slovenski politiki izgovarjali pred razpadom SFRJ.

Vendar Dodiku, paradoksalno, s povsem drugačnimi, »unitarnimi« stališči sedaj nasprotuje Slovenec, sicer državljan Avstrije, visoki mednarodni predstavnik v BiH.

Valentin Inzko je v Varnostnem svetu OZN opozoril, da vodstvo bosanskih Srbov na čelu z Miloradom Dodikom aktivno razbija državo.

Valentin Inzko  Vir: Posnetek zaslona
Valentin Inzko. Vir: Posnetek zaslona

Med svojim najverjetneje zadnjim poročanjem Varnostnemu svetu Združenih narodov v 12 letih nadziranja Bosne in Hercegovine, je v imenu mednarodne skupnosti opozoril, da ima lahko takšna kampanja Srbov varnostne in politične posledice ne le za Bosno in Hercegovino, ampak tudi regijo in celotno Evropo.

Za BiH je potreben nek drugačen patriotizem, ne samo bošnjaški, toda srbskega in hrvaškega, kolikor lahko vidim, tukaj ni in zato na tem ne moremo zgraditi ničesar.

Parlament Republike Srbske je namreč marca letos sprejel ukrep, ki dovoljuje mirno razdelitev države.

Voditelji srbske entitete pa so se aprila dogovorili, da bodo oblikovali pogajalske ekipe za to smer.

»Dejanja bosanskih Srbov so zastrupila politično ozračje in odrinila reforme v času, ko se država spopada s pandemijo covida-19. Bosna in Hercegovina bi morala biti trdno na poti do članstva v EU, vendar pa del političnih voditeljev odkrito zagovarja razdelitev države in se norčuje iz EU,« je dejal Inzko.

Na Inzkove besede se je ostro odzvala predstavnica Rusije, namestnica ruskega veleposlanika Ana Evstignejeva in ga obtožila, da ni »uravnotežen« in da »krivi le Srbe in Hrvate« ter »širi strah.«

Po njenem mnenju je položaj v BiH precej stabilen in ne predstavlja nobene grožnje mednarodnemu miru in varnosti.

Podprla je odločitev parlamenta Republike Srbske, da je potrebno čim prej zapreti urad visokega predstavnika, vendar se večina drugih govornikov s tem ni strinjala, ker pogoji za takšen korak še niso izpolnjeni.

Janšina karta Balkana, ki jo Janša sicer - zanika...
Karta Balkana v skladu s slovenskim non paperjem, kjer pa Preševo (črno - v Srbiji) ne bi pripadlo Kosovu, severno Kosovo pa bi imelo samo avtonomijo. Vir: Twitter
Ironija usode je hotela, da v Bosni z nasprotovanjem separatizmu Hrvatov in Srbov nastopa pripadnik naroda, katerega politiki so se v podobni situaciji leta 1991 in ne da bi čakali na mnenje »mednarodne skupnosti« prvi odločil za enostransko odcepitev od SFRJ.

ZDA, Irska, Združeno kraljestvo, Francija in druge članice VS OZN so odločno podprle enotno in celovito BiH kot večetnično in demokratično državo.

»Za nobeno od teh entitet ni nobene prihodnosti zunaj Bosne in Hercegovine,« je dejala ameriška veleposlanica v OZN-u Linda Thomas-Greenfield, ki je poudarila, da ZDA podpirajo ključno vlogo visokega predstavnika v BiH.

Toda vse skupaj je problem tudi za EU.

Država, ki ima mednarodnega »tutorja« v obliki funkcije Valentina Inzka pač ne more kot suverena in enakopravna postati članica EU.

S položajem vse bolj nezadovoljni Srbi in Hrvati pa Bošnjake postavljajo v vlogo zadnjih branilcev BiH, ki dejansko poka po vseh šivih.

In ironija usode je hotela, da v Bosni z nasprotovanjem separatizmu (Hrvatov in Srbov) nastopa pripadnik naroda, katerega politiki so se v podobni situaciji leta 1991 in ne da bi čakali na mnenje »mednarodne skupnosti« prvi odločil za enostransko odcepitev od SFRJ.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek