Sodni epilog pretirane uporabe sile: Zaradi »zaplinjanja« Ljubljane obsojeni le policijski »prašinarji«, šefi brez kazni

Več kot tri leta po protestih proti takratni Janševi vladi in protikovidnim ukrepom, na katerih je policija uporabila tudi vodni top in solzivec, je sodišče izreklo prvo obsodilno sodbo.

Na posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva so za TV Slovenija potrdili, da je okrajno sodišče štiri policiste posebne policijske enote PU-ja Ljubljana, ki so sodelovali pri varovanju protestnega shoda, obsodilo na podlagi kaznovalnega naloga, po skrajšanem postopku in brez opravljene glavne obravnave.

Po informacijah TV Slovenija so bili policisti obsojeni na v povprečju od šest do osem mesecev zapora pogojno. Sodba še ni pravnomočna.

Policija je trdila, da se je v središču Ljubljane 5. oktobra 2021 zbralo tri tisoč protestnikov, ki niso upoštevali prepovedi gibanja. Protestniki so šli nad policijo s kamenjem, steklenicami in palicami.

Policija je shod razpustila, ker se množica ni razšla, pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.

Vendar so silo uporabljali prekomerno in v nasprotju s pravili.

»Vodni top se je uporabljal proti posameznikom. Popolnoma nedopustno pa je ta vodni curek s primesjo plina uporabiti proti vidno bolni osebi, invalidu na berglah,« je 6. decembra leta 2022 na primer pojasnil Slavko Koroš iz direktorata za policijo in druge varnostne zadeve MNZ-ja.

Obsodbo štirih policistov so kritično sprejeli v enem od policijskih sindikatov, kjer opozarjajo, da so policisti delali po ukazih.

zaplinjengospod.jpg

»Vsi člani, ki so zdaj v postopku, so delali pod okriljem vodstva posebne policijske enote. Zato jim tudi zdaj stojimo ob strani in jim bomo nudili brezplačno pravno pomoč. Kajti nalog, ne da bi dobili povelje za to, ne bi smeli in ne bi mogli opravljati,« je povedal predsednik Sindikata policistov Slovenije Adil Huselja.

Takrat je bil poveljujoči v štabu generalne policijske uprave Danijel Lorbek, ki je ukazal uporabo plina, ljubljanski operativni štab pa je vodil Dejan Čulk.

Štab je obiskal tudi takratni notranji minister Aleš Hojs.

Protesti13.10-1.jpg

Tako Lorbka kot Čulka je močno obremenilo poročilo o izrednem nadzoru, ki ga je kmalu po nastopu mandata odredila Tatjana Bobnar, vendar nobeden od njiju ni med kaznovanimi.

Presenetljivo je, da se stari vzorec kaznovanja zgolj »majhnih rib«, znan iz kriminala, ponavlja tudi v primeru policistov.

Medtem ko v ravnanju policijskih šefov, ko gre za nasilje nad protestniki, tožilstvo za zdaj ni našlo znakov kaznivih dejanj, so si prve večmesečne, pa čeprav samo pogojne zaporne kazni zaradi postopanja po spornih ukazih prislužili »prašinarji«, policisti na dnu poveljevalne verige.